Življenje išče pot

VEČ ...|18. 10. 2024
Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

DORArak dojkzgodnje odkrivanje

Življenje išče pot

Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

VEČ ...|18. 10. 2024
Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

s. Meta Potočnik

DORArak dojkzgodnje odkrivanje

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 5. 2023
Diagnoza rak danes ni smrtna obsodba

Tudi danes je bila naša gostja koordinatorica projektov in programov pri Europa Donna, Darja Molan, ki sama ve, da diagnoza rak danes ni še smrtna obsodba. Pojasnila je več o naprednih načinih zdravljenja.
 

Diagnoza rak danes ni smrtna obsodba

Tudi danes je bila naša gostja koordinatorica projektov in programov pri Europa Donna, Darja Molan, ki sama ve, da diagnoza rak danes ni še smrtna obsodba. Pojasnila je več o naprednih načinih zdravljenja.
 

nova zdravilarak dojkstatistika preživetja

Življenje išče pot

Diagnoza rak danes ni smrtna obsodba

Tudi danes je bila naša gostja koordinatorica projektov in programov pri Europa Donna, Darja Molan, ki sama ve, da diagnoza rak danes ni še smrtna obsodba. Pojasnila je več o naprednih načinih zdravljenja.
 

VEČ ...|29. 5. 2023
Diagnoza rak danes ni smrtna obsodba

Tudi danes je bila naša gostja koordinatorica projektov in programov pri Europa Donna, Darja Molan, ki sama ve, da diagnoza rak danes ni še smrtna obsodba. Pojasnila je več o naprednih načinih zdravljenja.
 

s. Meta Potočnik

nova zdravilarak dojkstatistika preživetja

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Svetovalnica

VEČ ...|18. 10. 2024
Stres in gibanje

Marjeta Krejči Hrastar je diplomirana fizioterapevtka z več zaključenimi specializacijami. V tokratnem srečanju smo govorili o vplivu gibanja na razvoj in učenje otrok ter kako dobro obvladovati stres. Zaradi vse večjih izzivov v šolskem prostoru, smo izpostavili pedagoške delavce, čeprav sta vsebini koristni za vse, ne glede na starost in način življenja. 

Stres in gibanje

Marjeta Krejči Hrastar je diplomirana fizioterapevtka z več zaključenimi specializacijami. V tokratnem srečanju smo govorili o vplivu gibanja na razvoj in učenje otrok ter kako dobro obvladovati stres. Zaradi vse večjih izzivov v šolskem prostoru, smo izpostavili pedagoške delavce, čeprav sta vsebini koristni za vse, ne glede na starost in način življenja. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravjepogovorvzgoja

Globine

VEČ ...|8. 10. 2024
O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevrožni venecmisijoniodnosiveraBogzaupanje

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

dr. Janez Juhant

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2024
Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajAnja BožičEnej Silvij PiccolominiPij II.

Vabilo na pot

VEČ ...|18. 10. 2024
Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Blaž Lesnik

rekreacijahojanaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|18. 10. 2024
Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 10. 2024
Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Matjaž Merljak

kuhajmo