Informativne oddaje

VEČ ...|24. 3. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.

  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.

  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.
  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.
VEČ ...|24. 3. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 3.
  • Papež se je vrnil domov; čaka ga večtedensko okrevanje.
  • Plenum škofijske Karitas Koper v znamenju hvaležnosti.
  • Skupina Varno občestvo nocoj pripravlja predavanje na temo ranljivih odraslih.
  • V Vatikanu zbirajo sodnike za obravnavo primera Marka Rupnika.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 12. 2024
Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

VEČ ...|2. 12. 2024
Škof Jamnik umestil župnika Šemrla

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.

  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.

  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.
  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.
VEČ ...|26. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 11.
  • Nadškof Zore pri zahvalni maši: vsi smo eno občestvo
  • Nadškof Cvikl na slovesnih zaobljubah sestre klarise o pomenu zaobljub v luči križanega Jezusa
  • Nocoj se začne tečaj za oznanjevanje
  • Papež: Lokalne Cerkve naj sprejemajo odločitve v luči sklepnega dokumenta sinode.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Globine

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

komentar

Komentar tedna

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

dr. Igor Bahovec

komentar

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Vstani in hodi

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Damijana Medved

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

VEČ ...|25. 9. 2023
Romanje v Einsiedeln v Švici

V Einsiedelnu v Švici so se na včerajšnjo Slomškovo nedeljo tradicionalno zbrali slovenski rojaki. Tokrat so se zahvalili za 55 let delovanja katoliške misije, hkrati pa je bil to tudi praznik svete birme. Somaševanje je vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Pri sveti maši in v kulturnem programu je prepeval duhovniški oktet Oremus. V pridigi je škof Jamnik izrazil hvaležnost in priznanje Slovencem, da so po različnih krajih Švice povezani v živa občestva in radi prihajajo k svetim mašam. Dolgo druženje po sveti maši na lep jesenski dan je vsem prineslo veliko veselja in poguma, saj taka srečanja pomenijo, da po poti vere hodimo skupaj kot občestvo v skrbi in odgovornosti drug za drugega, je svoj zapis iz Einsiedelna sklenil škof Anton Jamnik. V celoti ga objavljamo na spletni strani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2025
Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturapoezija

Komentar Družina

VEČ ...|10. 4. 2025
Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

Andrej Marko Poznič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 4. 2025
Spominjamo se dne 10. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojaotrocimladiveraduhovnost