Svetovalnica

VEČ ...|27. 12. 2024
Disleksija pri odraslih

Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.

Disleksija pri odraslih

Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.

svetovanjeučne težavediskalkulijamožganinadarjenost

Svetovalnica

Disleksija pri odraslih

Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.

VEČ ...|27. 12. 2024
Disleksija pri odraslih

Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.

Blaž Lesnik

svetovanjeučne težavediskalkulijamožganinadarjenost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2024
O demenci - znana dva nova dejavnika tveganja

V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?

O demenci - znana dva nova dejavnika tveganja

V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?

demencazdravjemožganispominčicasvetovanje

Svetovalnica

O demenci - znana dva nova dejavnika tveganja

V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?

VEČ ...|17. 10. 2024
O demenci - znana dva nova dejavnika tveganja

V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?

Blaž Lesnik

demencazdravjemožganispominčicasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|10. 8. 2024
Majhne besede

Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Majhne besede

Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Majhne besede

Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|10. 8. 2024
Majhne besede

Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 2. 2024
Mozaik dneva dne 15. 2.

  • Ministrica za pravosodje po nenavadnem nakupu nove sodne stavbe le odhaja.
  • Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Bodo bolniki zaradi nje prišli prej do obravnave?
  • Medved po srečanju s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire ponovil zahteve kmetov.
  • Mali trgovci opozarjajo na ovire pri poslovanju, med njimi je tudi evidentiranje delovnega časa.
  • V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Z nami je zgodbo delila mama male Žive, ki so ji raka odkrili na možganih.
  • Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri večinoma sončno. S temperaturami do 17 stopinj C.

Mozaik dneva dne 15. 2.

  • Ministrica za pravosodje po nenavadnem nakupu nove sodne stavbe le odhaja.
  • Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Bodo bolniki zaradi nje prišli prej do obravnave?
  • Medved po srečanju s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire ponovil zahteve kmetov.
  • Mali trgovci opozarjajo na ovire pri poslovanju, med njimi je tudi evidentiranje delovnega časa.
  • V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Z nami je zgodbo delila mama male Žive, ki so ji raka odkrili na možganih.
  • Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri večinoma sončno. S temperaturami do 17 stopinj C.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 15. 2.
  • Ministrica za pravosodje po nenavadnem nakupu nove sodne stavbe le odhaja.
  • Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Bodo bolniki zaradi nje prišli prej do obravnave?
  • Medved po srečanju s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire ponovil zahteve kmetov.
  • Mali trgovci opozarjajo na ovire pri poslovanju, med njimi je tudi evidentiranje delovnega časa.
  • V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Z nami je zgodbo delila mama male Žive, ki so ji raka odkrili na možganih.
  • Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri večinoma sončno. S temperaturami do 17 stopinj C.
VEČ ...|15. 2. 2024
Mozaik dneva dne 15. 2.
  • Ministrica za pravosodje po nenavadnem nakupu nove sodne stavbe le odhaja.
  • Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Bodo bolniki zaradi nje prišli prej do obravnave?
  • Medved po srečanju s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire ponovil zahteve kmetov.
  • Mali trgovci opozarjajo na ovire pri poslovanju, med njimi je tudi evidentiranje delovnega časa.
  • V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Z nami je zgodbo delila mama male Žive, ki so ji raka odkrili na možganih.
  • Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri večinoma sončno. S temperaturami do 17 stopinj C.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

infopogovorrak

Informativni prispevki

Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

VEČ ...|15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Radio Ognjišče

infopogovorrak

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Modrost v očeh

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Damijana Medved

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Svetovalnica

VEČ ...|16. 6. 2023
Degenerativne spremembe možganov

Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.

Degenerativne spremembe možganov

Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.

svetovanjezdravjemožganipreventiva

Svetovalnica

Degenerativne spremembe možganov

Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.

VEČ ...|16. 6. 2023
Degenerativne spremembe možganov

Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjemožganipreventiva

Sol in luč

VEČ ...|9. 5. 2023
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje.

»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje.

»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.

odnosidružbasvetovanje

Sol in luč

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje.

»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.

VEČ ...|9. 5. 2023
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje.

»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružbasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|24. 12. 2024
Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Tone Gorjup

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 12. 2024
Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar

komentardružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 12. 2024
Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Peter Mandelj - pričevanje

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaPeter Mandeljemigranti Avstralija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 12. 2024
Polona Globočnik v podcastu RAST o sporazumu MERCOSUR in zagovorništvu kmetov

Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.

Polona Globočnik v podcastu RAST o sporazumu MERCOSUR in zagovorništvu kmetov

Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|27. 12. 2024
Žiga Papež

Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.

Žiga Papež

Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.

Blaž Lesnik

naravakolobolezendiabetessladkorna bolezenNorth Cape 4000

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|28. 12. 2024
Pred nedeljo svete Družine

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za nedeljo svete Družine. Sledil je duhovni nagovor nadškofa Antona Stresa in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse družine. Zmolili smo tudi litanije Jezusovega imena. Ob sklepu je sledila še molitev svetega Janeza Pavla II. za družine in šopek božičnih pesmi, ki slavijo Jezusovo rojstvo.

Pred nedeljo svete Družine

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za nedeljo svete Družine. Sledil je duhovni nagovor nadškofa Antona Stresa in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse družine. Zmolili smo tudi litanije Jezusovega imena. Ob sklepu je sledila še molitev svetega Janeza Pavla II. za družine in šopek božičnih pesmi, ki slavijo Jezusovo rojstvo.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|28. 12. 2024
O praznovanju, otrocih in najstnikih

Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.

O praznovanju, otrocih in najstnikih

Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladi

Spominjamo se

VEČ ...|28. 12. 2024
Spominjamo se dne 28. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 12. 2024
Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost