Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

infopogovormednarodna politika

Informativni prispevki

Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

VEČ ...|3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 11. 2024
Dr. Laris Gaiser: Izid volitev v ZDA je še posebej presenetil Kamalo Haris

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

Dr. Laris Gaiser: Izid volitev v ZDA je še posebej presenetil Kamalo Haris

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

infopogovormednarodna politikaZDA

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser: Izid volitev v ZDA je še posebej presenetil Kamalo Haris

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

VEČ ...|11. 11. 2024
Dr. Laris Gaiser: Izid volitev v ZDA je še posebej presenetil Kamalo Haris

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaZDA

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 10. 2024
Vpliv Rusije v Gruziji bo po zadnjih volitvah še naraščal

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

Vpliv Rusije v Gruziji bo po zadnjih volitvah še naraščal

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaGruzijaparlamentarne volitveEvropska unija

Informativni prispevki

Vpliv Rusije v Gruziji bo po zadnjih volitvah še naraščal

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|29. 10. 2024
Vpliv Rusije v Gruziji bo po zadnjih volitvah še naraščal

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaGruzijaparlamentarne volitveEvropska unija

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

infopogovormednarodna politikaZDA

Informativni prispevki

Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

VEČ ...|16. 7. 2024
Kaj je privedlo do poskusa atentata na Donalda Trumpa in kakšne bodo posledice?

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaZDA

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

VEČ ...|30. 11. 2022
Kaj se dogaja na Kitajskem?

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaKitajska

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

VEČ ...|5. 11. 2022
Na vmesnih volitvah v ZDA se demokratom obeta hud poraz

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Helena Križnik

infomednarodna politikaZDApogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

infopogovormednarodna politikaBosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaBosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2025
O velikem četrtku

Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.  

O velikem četrtku

Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.  

Tanja Dominko

pogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|17. 4. 2025
Žito skrbi

Dva brata sta delala skupaj na kmetiji. Eden je bil oženjen in je imel veliko družino, drugi pa je bil samski. Brata sta si ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Žito skrbi

Dva brata sta delala skupaj na kmetiji. Eden je bil oženjen in je imel veliko družino, drugi pa je bil samski. Brata sta si ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|17. 4. 2025
Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nataša Ličen

odnosiduhovnostglasbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Komentar Družina

VEČ ...|17. 4. 2025
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|17. 4. 2025
Spominjamo se dne 17. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče