Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika

3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Helena Križnik

VEČ ...|3. 1. 2025
Kako se bo v letu 2025 vrtel svet?

Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

info dediščina občina gradnja družba pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Tanja Dominko

info dediščina občina gradnja družba pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2025
Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

info zlorabe banka

Informativni prispevki

Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

VEČ ...|10. 1. 2025
Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

Radio Ognjišče

info zlorabe banka

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2025
Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

info družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor politika zdravstvo

Informativni prispevki

Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

VEČ ...|10. 1. 2025
Zakon o samomoru s pomočjo bi spremenil temelje naše družbe

Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.

Marjana Debevec

info družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor politika zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

info pogovor zdravstvo covid-19

Informativni prispevki

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Helena Križnik

info pogovor zdravstvo covid-19

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

info pogovor notranja politika domače gospodarstvo

Informativni prispevki

Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

VEČ ...|3. 1. 2025
Kaj čaka Slovenijo v letu 2025?

V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.

Helena Križnik

info pogovor notranja politika domače gospodarstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

info pogovor zgodovina vojna mir sprava

Informativni prispevki

Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

VEČ ...|3. 1. 2025
Se bo zgodovina znova ponovila?

Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.

Helena Križnik

info pogovor zgodovina vojna mir sprava

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2025
Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

info

Informativni prispevki

Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

VEČ ...|3. 1. 2025
Jaslice na Škofijah: Po morju priplava želja po miru, na kuverti piše »ljubezen«

Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2025
Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 1. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. januar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. januar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2025
Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Jože Bartolj

spominpolitikaemigracija AvstralijaVida Tončič KravosRomana Žetko

Naš pogled

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Robert Božič

komentarkmetijstvoživalidobrobitEFSAMKGP

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 1. 2025
Istrska skupina Kantadore praznuje 30 let

V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Istrska skupina Kantadore praznuje 30 let

V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.

Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspominpogovor

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 1. 2025
Radijske počitnice 2025

Tokrat boste nocoj slišali kratko ponovitev predstavitve letošnjih radijskih počitnic, ki bodo v začetku junija. Slišali pa boste še povabili na dogodka, ki smo ju pripravili v prvih mesecih novega leta.

Radijske počitnice 2025

Tokrat boste nocoj slišali kratko ponovitev predstavitve letošnjih radijskih počitnic, ki bodo v začetku junija. Slišali pa boste še povabili na dogodka, ki smo ju pripravili v prvih mesecih novega leta.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2025
Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Večer DSI, podaljšanje razstave v KCLB

Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura