Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo.
Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
Kako v družbi zmede in negotovosti prevzeti pobudo in odgovornost? O tem je tekla beseda v oddaji Pogovor o ... Naši gostje so bili predsednik prve osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Nejc Povirk iz Zavoda Živim, ki sta se udeležila mednarodne konference Zavezništva za odgovorno državljanstvo, pa tudi vodja Socialne akademije Matej Cepin, ki voditeljstvo vidi kot eno ključnih nalog današnjega človeka. Pogovarjali smo se o tem, kako poiskati odgovore na najaktualnejše izzive današnjega časa in krizo identitete, s katero se spopada zahodna kultura.
V oddaji Z ljudmi na poti je bila z nami Svetlana Óletič. Že skoraj 30 let ima slovensko državljanstvo, a rodila se je v Lugansku v Ukrajini in tam tudi odraščala. V svet se je podala kot nadarjena športnica, v Prlekiji si je ustvarila družino. Z možem in s petimi otroki živi pri Mali Nédelji, na tamkajšnji osnovni šoli poučuje športno vzgojo in je zelo vpeta v družbeno dogajanje lokalne skupnosti. V zadnjem mesecu in pol se nesebično razdaja za rojake, ki so morali zaradi vojne zapustiti svoje domove.
V oddaji Z ljudmi na poti je bila z nami Svetlana Óletič. Že skoraj 30 let ima slovensko državljanstvo, a rodila se je v Lugansku v Ukrajini in tam tudi odraščala. V svet se je podala kot nadarjena športnica, v Prlekiji si je ustvarila družino. Z možem in s petimi otroki živi pri Mali Nédelji, na tamkajšnji osnovni šoli poučuje športno vzgojo in je zelo vpeta v družbeno dogajanje lokalne skupnosti. V zadnjem mesecu in pol se nesebično razdaja za rojake, ki so morali zaradi vojne zapustiti svoje domove.
V oddaji smo se pogovarjali o sodelovanju slovenskih cerkvenih glasbenikov, o izzivih, ki jih je prinesla epidemija, ter o njihovem srečanju, ki bo prihodnjo soboto. Z nami sta bila predsednik Slovenskega Cecilijinega društva prof. Gregor Klančič in strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilija Oblonšek. V drugem delu oddaje pa smo govorili o vzgoji za aktivno državljanstvo.
V oddaji smo se pogovarjali o sodelovanju slovenskih cerkvenih glasbenikov, o izzivih, ki jih je prinesla epidemija, ter o njihovem srečanju, ki bo prihodnjo soboto. Z nami sta bila predsednik Slovenskega Cecilijinega društva prof. Gregor Klančič in strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilija Oblonšek. V drugem delu oddaje pa smo govorili o vzgoji za aktivno državljanstvo.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.