Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

komentar

Komentar tedna

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 5. 2022
Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

VEČ ...|29. 5. 2022
Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

VEČ ...|24. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2024
Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2024
Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Nataša Ličen

svetovanjemladidružba

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Vrednote v zakonu

Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2024
Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaMoškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele VrheFotohiša Pelikan

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 4. 2024
Na Krpanov pohod 2024

V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo predstavili Krpanov pohod za vse, ki bi se radi podali na raziskovanje naravne in kulturne dediščine Bloške planote.

Na Krpanov pohod 2024

V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo predstavili Krpanov pohod za vse, ki bi se radi podali na raziskovanje naravne in kulturne dediščine Bloške planote.

Blaž Lesnik

naravarekreacijapohodništvo