Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

infodediščinaobčinagradnjadružbapogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Tanja Dominko

infodediščinaobčinagradnjadružbapogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

VEČ ...|1. 10. 2021
Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

svetovanjegradnja

Svetovalnica

Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

VEČ ...|1. 10. 2021
Sonaravna gradnja

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

Jože Bartolj

svetovanjegradnja

Svetovalnica

VEČ ...|13. 4. 2021
Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

svetovanjegradnja

Svetovalnica

Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

VEČ ...|13. 4. 2021
Napake v gradnjah in ocena hiše pred nakupom

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.

Radio Ognjišče

svetovanjegradnja

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 7. 2020
O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju

Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju

Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

otrocimisijonivesna hitiburundiakamuripustna sobotna iskricagradnja centra

Pojdite in učite

O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju
Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.
VEČ ...|5. 7. 2020
O sadovih Pustne Sobotne iskrice v Burundiju
Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

Jure Sešek

otrocimisijonivesna hitiburundiakamuripustna sobotna iskricagradnja centra

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.
VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?

Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Svetovalnica

Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.
VEČ ...|4. 10. 2018
Zakaj naravni materiali prinašajo kakovost bivanja?
Ohranjena stavbna dediščina priča o kakovosti gradnje nekoč in o uporabljenih materialih, ki so jih naši predniki znali uporabljati. Kako jim lahko danes sledimo in zakaj sploh poseči po naravnih materialih (glina, olja, voski, ilovnati materiali, apno...) nam je povedal direktor Centra sonaravne gradnje Anton Pugelj. Beseda je tekla tudi o rešitvah pri pojavu nadležne plesni v bivanjskih prostorih.

Blaž Lesnik

svetovanjesonaravna gradnjaplesen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Spominjamo se

VEČ ...|2. 7. 2025
Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

s. Meta Potočnik

polžev vsadekprojekt Silenceslovenski znakovni jezik

Svetovalnica

VEČ ...|2. 7. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjepravne zagateMateja Maček