Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba

Kulturni utrinki

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)
VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 8. 2023
Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

kmetijstvopoplavevetersušaodškodnine

Kmetijska oddaja

Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

VEČ ...|6. 8. 2023
Vremenske ujme in kmetijstvo

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob vprašanjih, ki so jih sprožile minule hudourniške poplave, ki so zelo prizadele tudi kmetije in kmetijsko pridelavo. Pripravili smo prispevek o zapletih pri izdaji odločb za povračilo škode po lanski suši, v oddaji pa je bil naš gost tudi predsednik komisije za kmetijstvo v Državnem svetu Branko Tomažič

Robert Božič

kmetijstvopoplavevetersušaodškodnine

Svetovalnica

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Svetovalnica

Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

VEČ ...|4. 8. 2023
Gradnja hiše in vremenske ujme

Z nami je bil nami Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in gradbenih materialov znotraj GZS. Govorili smo o gradnji stanovanjske hiše, tudi v luči poplav in plazov, ki postajajo vse pogostejši pojavi.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjadomvremepoplaveveterarhitekturaurbanizem

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2022
Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

kulturaglasbagodba ljubljanskih veteranovslavko goričarjože kregar

Kulturni utrinki

Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)
VEČ ...|25. 11. 2022
Jože Kragar in Slavko Goričar o letnem koncertu Godbe ljubljanskih veteranov (27. 11.)

Jože Bartolj

kulturaglasbagodba ljubljanskih veteranovslavko goričarjože kregar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 9. 2022
Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

perutninakmetijstvoveterinaregistracija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

VEČ ...|27. 9. 2022
Z zahtevami glede registracije perutnine naj bi ostali v okvirih določil obstoječe zakonodaje

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Robert Božič

perutninakmetijstvoveterinaregistracija

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 12. 2021
Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

kulturaglasbaMilan Pavlihakvartet klarinetov godbe veteranov

Kulturni utrinki

Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov
VEČ ...|24. 12. 2021
Milan Pavliha o silvestrskem koncertu kvareta klarinetov

Jože Bartolj

kulturaglasbaMilan Pavlihakvartet klarinetov godbe veteranov

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Doživetja narave

VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

naravavremevetersateliti

Doživetja narave

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.
VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

Blaž Lesnik

naravavremevetersateliti

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2024
Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Doživetja narave

VEČ ...|15. 11. 2024
Poti, ki nas vabijo v naravo, niso samoumevne

Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.

Poti, ki nas vabijo v naravo, niso samoumevne

Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.

Blaž Lesnik

gozdna učna pot. tematska potNaj planinska potnaj tematska potnaravagozdgore

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2024
Marko Pavliha: Bruce Lipton v Barceloni

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona? 

Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: Bruce Lipton v Barceloni

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona? 

Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|22. 11. 2024
Spominjamo se dne 22. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 11. 2024
Krompirjevi cmoki

Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot  sveže narejene. 

Krompirjevi cmoki

Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot  sveže narejene. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 11. 2024
Ali je v nebesih kakšen odvetnik?

Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ali je v nebesih kakšen odvetnik?

Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 11. 2024
Žalostni del dne 22. 11.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 22. 11.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče