Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Začetek postnega časa podarja priložnost za nov korak, s katerim lahko postavimo ali obnovimo temelj svojega življenja. Posebej velik izziv predstavlja zasvojenost. O tem, na kakšen način prihajajo naproti v Zavodu Pelikan Karitas, kakšni programi so na voljo in kaj nudi skupnost Srečanje je v Svetovalnici spregovoril eden od koordinatorjev Alojzij Štefan.
Začetek postnega časa podarja priložnost za nov korak, s katerim lahko postavimo ali obnovimo temelj svojega življenja. Posebej velik izziv predstavlja zasvojenost. O tem, na kakšen način prihajajo naproti v Zavodu Pelikan Karitas, kakšni programi so na voljo in kaj nudi skupnost Srečanje je v Svetovalnici spregovoril eden od koordinatorjev Alojzij Štefan.
V duhovnika je Franca Prelca leta 1962 posvetil škof Anton Vovk, to je bila tudi zadnja generacija, ki jo je posvetil. G. Franc je letos obhajal šestdeset let svoje duhovniške in pastoralne službe. Njegovi sadovi so izjemni, v rosnih letih se je posvečal pobožnosti v čast Mariji, je del gibanja Fokolarov, član Marijinega dela, pobudnik številnih projektov pri Karitas, deloval je v župnijah Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran ter bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu, kjer je v takrat zelo nenaklonjenih časih gradil cerkev, župnijski dom in začel z duhovnim turizmom. Zadnjih šestnajst let pa deluje v župniji Bertoki, pri sv. Antonu, kjer so prav tako vidni številni njegovi sadovi. Človek, ki je imel vedno odprta vrata svojega domovanja in predvsem srce za soljudi, za trpeče na obrobju in za pogreznjene v pekel zasvojenosti, saj je ob vzoru italijanskega duhovnika Don Pierina ustanovil Skupnost Srečanje in več komun v pomoč dekletom in fantom iz primeža drog, tudi alkohola, po Sloveniji.
V duhovnika je Franca Prelca leta 1962 posvetil škof Anton Vovk, to je bila tudi zadnja generacija, ki jo je posvetil. G. Franc je letos obhajal šestdeset let svoje duhovniške in pastoralne službe. Njegovi sadovi so izjemni, v rosnih letih se je posvečal pobožnosti v čast Mariji, je del gibanja Fokolarov, član Marijinega dela, pobudnik številnih projektov pri Karitas, deloval je v župnijah Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran ter bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu, kjer je v takrat zelo nenaklonjenih časih gradil cerkev, župnijski dom in začel z duhovnim turizmom. Zadnjih šestnajst let pa deluje v župniji Bertoki, pri sv. Antonu, kjer so prav tako vidni številni njegovi sadovi. Človek, ki je imel vedno odprta vrata svojega domovanja in predvsem srce za soljudi, za trpeče na obrobju in za pogreznjene v pekel zasvojenosti, saj je ob vzoru italijanskega duhovnika Don Pierina ustanovil Skupnost Srečanje in več komun v pomoč dekletom in fantom iz primeža drog, tudi alkohola, po Sloveniji.
V mesecu novembru, ki je posvečen boju proti odvisnosti, smo v oddaji Karitas gostili strokovnega vodjo programa Skupnost Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Tudi on opaža povečanje težav med pandemijo, vendar pa to še ne pomeni, da je tudi večje povpraševanje po terapevtski pomoči.
V mesecu novembru, ki je posvečen boju proti odvisnosti, smo v oddaji Karitas gostili strokovnega vodjo programa Skupnost Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Tudi on opaža povečanje težav med pandemijo, vendar pa to še ne pomeni, da je tudi večje povpraševanje po terapevtski pomoči.
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.
Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Škof se osredotoči na obdaritev, ki jo prinaša vino v kontekstu Jezusovega čudeža na svadbi v Kani, ter na duelnost vere in nevere v sodobnem svetu. Izpostavlja Marijino vlogo kot simbol naše matere.
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov, saj se začenja molitvena osmina za edinost kristjanov. Sledila je radijska kateheza za bolnike. Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristusu upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki je več let delal v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.