V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V soboto se bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijalo Podeželje v mestu. Sodelujoče kmetije se bodo predstavile z izbranimi dobrotami, brez katerih si ne moremo zamisliti prihajajočih velikonočnih praznikov, pravi Tatjana Vrbošek s KGZS.
V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…
V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…
Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.
Urša Sešek je opisala dogodek, ki bi se lahko zgodil kjerkoli, komurkoli … Razplet zapleta ob ukradenem kolesu pa je precej nenavaden, zelo zgovoren in lahko tudi poučen. Resnična dogodivščina, ki lahko vrne zaupanje v dobro.
V četrtek se izteče rok, do katerega lahko kmetije v ocenjevanje za sodelovanje na letošnjem že 34. Festivalu dobrot Slovenskih kmetij prijavijo svoje izdelke. Postopek prijave je enak kot v preteklosti pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič.
V četrtek se izteče rok, do katerega lahko kmetije v ocenjevanje za sodelovanje na letošnjem že 34. Festivalu dobrot Slovenskih kmetij prijavijo svoje izdelke. Postopek prijave je enak kot v preteklosti pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič.
Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.
Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.
Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Na predvečer godu sv. Miklavža sva govorili o dobroti, hvaležnosti in upanju v adventnem času ... da bi lahko zares doživeli Jezusovo rojstvo.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.