Kulturni utrinki
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
Kulturni utrinki
Ob 180. obletnici rojstva najslavnejšega posoškega pesnika Simona Gregorčiča je Tolminski muzej poskrbel za knjižno monografijo z naslovom Simon Gregorčič – soški slavec. Avtorica dela, ki je oblikovano kot neke vrste vodnik po pesnikovem življenju, delu in odmevnosti, je direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Prisluhnili ste ji lahko v minutah za kulturo.
Življenje išče pot
Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka Marjeta Žebovec.
Življenje išče pot
Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka Marjeta Žebovec.
Sol in luč
Ob bližnjem prazniku kulture smo izbrali nekaj pesmi pesnikov, ki od nekdaj veljajo za najbolj subtilne umetnike, ki prepoznavajo niti časa, ki nam tkejo dneve naših življenj, v katerih živimo v nekem trenutku. Naj nam izbrani verzi služijo v razmislek in vdahnejo upanje: Mila Kačič, Če te pokliče ljubezen,
Minka Korenčan, Majhen je svet, Saša Vegri, Meni je všeč, Smiljan Trobiš, Spreobrnjenje, Ivan Minatti, Nekoga moraš imeti rad, Minka Korenčan, Sleherni dan, Simon Gregorčič, Človeka nikar, Janez Menart, Magistrale.
Sol in luč
Ob bližnjem prazniku kulture smo izbrali nekaj pesmi pesnikov, ki od nekdaj veljajo za najbolj subtilne umetnike, ki prepoznavajo niti časa, ki nam tkejo dneve naših življenj, v katerih živimo v nekem trenutku. Naj nam izbrani verzi služijo v razmislek in vdahnejo upanje: Mila Kačič, Če te pokliče ljubezen,
Minka Korenčan, Majhen je svet, Saša Vegri, Meni je všeč, Smiljan Trobiš, Spreobrnjenje, Ivan Minatti, Nekoga moraš imeti rad, Minka Korenčan, Sleherni dan, Simon Gregorčič, Človeka nikar, Janez Menart, Magistrale.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Iz naših krajev
Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.
Iz naših krajev
Poročali smo o razvojnem programu za Podravje in da mineva 30 let od obnovitve in ponovne posvetitve cerkve Svetega Martina nad Brjami, kjer je maševal tudi pesnik Simon Gregorčič. Pogledali smo tudi v romsko naselje Pušča, ki praznuje 110 let ustanovitve, in v opuščene glinokope v Zalogu pri Novem mestu, ki so postali učna pot.
Kmetijska oddaja
Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.
Komentar tedna
… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.