Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Življenje išče pot
Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka Marjeta Žebovec.
Življenje išče pot
Prvo praznovanje pepelnice sega v osmo stoletje po Kristusu in verjetno izvira iz še zgodnejše tradicije, ko so se spokorniki posuvali s pepelom v znamenje sprave za svoje grehe. V Svetem pismu najdemo mnogo takšnih primerov – Job je na primer rekel, da se kesa v prahu in pepelu. Sporočilo pepelnične srede najdemo tudi v slovenski literaturi. Tako je Simon Gregorčič v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost. Z nami je bila slavistka Marjeta Žebovec.
Duhovni nagovor
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Kulturni utrinki
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko, suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.