Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.
Virusne respiratorne okužbe so v porastu od konca lanskega decembra. Bolnišnice, kjer so bile razmere minuli konec tedna zaradi pomanjkanja postelj in osebja dramatične, so omejile obiske. Kako pa se lahko sami omejimo, da ne prispevamo k širjenju okužb, ki so lahko predvsem za ranljive skupine usodne? Kateri podtip gripe letos prevladuje, kakšen potek predvideva stroka in kako razlikujemo gripo od ostalih okužb? Naša gostja je bila infektologinja Mateja Logar.
Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…
Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Nekega večera je oče menil, da je njegov sin že dovolj star ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekega večera je oče menil, da je njegov sin že dovolj star ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.
Poročali smo o jeseniški občini, ki je v novo leto vstopila brez sprejetega proračuna, prenovi in nadzidavi Zdravstvenega doma Ljutomer, začetku gradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Hrastje, ureditvi meditativnega parka pri minoritih v Piranu in o jaslicah za dobrodelne namene v Škofijah.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
V nagovoru škof osvetli pomen blagoslova ob novem letu in dnevu miru, ki prinaša varstvo, milost ter mir. Reflektira o simboliki peščene ure, ki spominja na minljivost časa, in izpostavlja, kako pretekle izkušnje oblikujejo našo sedanjost ter pripravijo prihodnost. Deli občutke zadoščenja ob izzivih preteklega leta, hkrati pa priznava lepoto in težo spominov. Razmišlja o različnih življenjskih obdobjih ter poudarja, da sta učenje in rast mogoča v vsakem starostnem obdobju. Na koncu se osredotoči na simboliko upanja, ki ga predstavlja Marija, kot luč v težkih časih, in izraža željo, da bi nas vodila skozi prihajajoče leto.
V nagovoru škof osvetli pomen blagoslova ob novem letu in dnevu miru, ki prinaša varstvo, milost ter mir. Reflektira o simboliki peščene ure, ki spominja na minljivost časa, in izpostavlja, kako pretekle izkušnje oblikujejo našo sedanjost ter pripravijo prihodnost. Deli občutke zadoščenja ob izzivih preteklega leta, hkrati pa priznava lepoto in težo spominov. Razmišlja o različnih življenjskih obdobjih ter poudarja, da sta učenje in rast mogoča v vsakem starostnem obdobju. Na koncu se osredotoči na simboliko upanja, ki ga predstavlja Marija, kot luč v težkih časih, in izraža željo, da bi nas vodila skozi prihajajoče leto.
Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Tudi v novem letu so prva Doživetja narave v mesecu posvečena astronomiji. Vstopili smo v 24. leto Zanimivosti nočnega neba, v katerih smo spregovorili o radijski astronomiji. Naši gostje so bili fiziki Andrej Brešan, Rok Vogrinčič in Vid Primožič, ki v Novi vasi pri Opatjem Selu gradijo prvi večji radijski teleskop v Sloveniji. Kako delujejo tovrstni teleskopi in kaj bo mogoče spremljati s slovenskim?
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
„Želim vam, da se vas dotakne veselje, ki je položeno na dno vaše duše. Lahko se zavestno odločite za življenjsko radost – ali pa za tarnanje nad vsem, kar vam je težko. Odločitev ne bo izbrisala težav, toda zaznali boste luč tudi ko bo tema in iskali svetlobo v vsem kar vas doleti.“ Tem željam se v prvi oddaji v letošnjem letu pridružuje tudi oddaja Sol in luč na Radiu Ognjišče. Nekaj misli na temo veselje do življenja smo izbrali iz istoimenske knjige patra Anselma Grüna.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. januar 2025 ob 05-ih
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Narodna galerija in SNG Opera in balet Ljubljana vabita na glasbeni cikel Operni solisti v Galeriji, ki se začne v ponedeljek 13. januarja. Goriški muzej tudi v letu 2025 pripravlja serijo Muzejskih torkovih večerov na Gradu Kromberk (prvi bo v torek 14. januarja). Za konec pa še vabilo Založbe Mladika iz Trsta, ki razpisuje literarni natečaj ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ob 50. obletnici Osimskih sporazumov.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ste se že kdaj zalotili, da ste samo za pet minut pogledali novice na pametnem telefonu, a so se te minute razlezle v dobro uro časa? Ali veste, da je dolgčas super, saj takrat pogruntamo kaj novega? O tem in o odvisnostih tudi pri starih starših je spregovorila Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…