Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|7. 8. 2026
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

komentar

Komentar tedna

Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

VEČ ...|31. 7. 2026
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.

Komentar je pripravil Matej Cepin.

Matej Cepin

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

VEČ ...|24. 7. 2026
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

v

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

VEČ ...|17. 7. 2026
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. 

Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

komentar

Komentar tedna

Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

VEČ ...|10. 7. 2026
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

Radio Ognjišče

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

komentar

Komentar tedna

Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

VEČ ...|3. 7. 2026
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Primož Lorbek

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentardružba

Komentar tedna

Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|26. 6. 2026
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Leon Kernel

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|19. 6. 2026
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.

Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Nejc Podobnik

komentardružbaspomin

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Nejc Podobnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Ko zmanjka pristnih odnosov - Samota sodobnega človeka

Pred praznikom Porciunkule smo se dotaknili ene največjih dilem sodobnega človeka. Kljub nenehni povezanosti se namreč zdi, da smo vse bolj osamljeni. Živimo v času družbenih omrežij, hitre komunikacije in številnih stikov, pa vendar mnogi doživljajo globoko samoto, pomanjkanje bližine in pristnih odnosov. Je torej današnja družba še kultura srečanja ali postaja kultura osamljenosti? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiosamljenostdružinaindividualizemvzgojaduhovnost

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #7: Slovo velikega voditelja - Mojzesova oporoka na pragu Obljubljene dežele

Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Korenine vere #7: Slovo velikega voditelja - Mojzesova oporoka na pragu Obljubljene dežele

Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaduhovnostMojzesduhovna oporokaPentatevhvzgoja

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Pogovor o

VEČ ... |
Kačo streti pri glavi

V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.

Kačo streti pri glavi

V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.

Mateja Subotičanec

politikaživljenjedružbapogovorspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

mar

kulturaliteraturaLeon OblakMed verzi notami in nebom

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje