Luč v temi
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
Luč v temi
V oddaji smo gostili kresničke - to so slepi in slabovidni, ki so
pripravljeni svoje dragocene življenjske izkušnje deliti in tako
pomagati drugim na poti soočanja z izzivi, ki jih prinaša delna ali
popolna izguba vida. Z dr. Aksinjo Kermauner pa smo se spomnili na pomen
in vlogo brajeve pisave.
Naš gost
Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Naš gost
Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Luč v temi
Gostili smo direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka gospo Silvo Košnjek, z dr. Aksinjo Kermauner pa smo predstavili razstavo igrač in iger za slepe in slabovidne.
Luč v temi
Radijski roman
Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.
Radijski roman
Kulturni utrinki
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.
Kulturni utrinki
Naš pogled
Avtorica opozarja, da videz politične realnosti v Sloveniji pogosto zavaja in da se za vladnimi obljubami skrivajo drugačni motivi. Kritizira premierja, ki s prepričljivim nastopom obljublja reforme in rešitve, a ob tem zanemarja dejanske posledice svojih politik. Nepoučeni državljani se hitro ujamejo v retoriko o izboljšavah zdravstva in dolgotrajne oskrbe, medtem ko bolj informirani opozarjajo na povečanje stroškov, pomanjkanje kadrov in odhod strokovnjakov v tujino. Tanja Dominko izpostavlja neskladje med obljubljeno podporo gospodarstvu in dejanskim odnosom do dobičkov podjetij ter dvomi o vzdržnosti proračuna zaradi številnih načrtovanih ukrepov. Dominko zato poziva k budnemu in kritičnemu spremljanju vladnih odločitev, saj pasivnost državljanov omogoča neodgovorno politično delovanje.
Duhovna misel
Ne pozabi jih kdaj potrepljati po rami. Najstniška leta so leta dejavnosti in rasti. Pokaži svoje zanimanje za tisto, kar je zanje zanimivo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pogovor o
Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.
Življenje išče pot
Praznovali smo 5. svetovni dan starih staršev pod geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«. V središču bodo dedki in babice, ki so veseli vseh pozornosti in obiskov. O tem dnevu je razmišljal duhovnik Simon Fortuna.