Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.
VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Ta z drevesa hruške stresa

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

glasbakulturaotrocimladi

Pevci zapojte, godci zagodte

Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Vesna Sever Borovnik

glasbakulturaotrocimladi

Iz Betanije

VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

šolavzgojaotrocistarši

Iz Betanije

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.
VEČ ...|2. 9. 2019
Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta
Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Blaž Lesnik

šolavzgojaotrocistarši

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Pogovor o

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.
VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|6. 7. 2019
O odgovornosti staršev in otrok

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

O odgovornosti staršev in otrok

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosivzgojaotrocipočitnicepopravni izpiti

Za življenje

O odgovornosti staršev in otrok
Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|6. 7. 2019
O odgovornosti staršev in otrok
Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosivzgojaotrocipočitnicepopravni izpiti

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Informativni prispevki

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

športkomentarmladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 6. 2019
Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?
Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.
VEČ ...|9. 6. 2019
Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?
Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Od slike do besede

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

družbakulturapogovor

Od slike do besede

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družbakulturapogovor

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.
VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Nataša Ličen

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

delničarpolitika

Pogovor o

Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?
VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Tanja Dominko

delničarpolitika

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2019
Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

družbaodnosi

Sol in luč

Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.
VEČ ...|23. 4. 2019
Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.
VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Damijana Medved

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Mladoskop

VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Mladoskop

Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Informativni prispevki

Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.
VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Marjana Debevec

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

družbaizobraževanjekulturaspomin

Justin Stanovnik, njegov pomen za naš čas

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekulturaspomin

Mladoskop

VEČ ...|8. 2. 2019
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje

Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.

Nina Kokelj: Dovolimo si sanje

Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.

Mladoskop

Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.
VEČ ...|8. 2. 2019
Nina Kokelj: Dovolimo si sanje
Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.

Nataša Ličen

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

šolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.
VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Ivan Štuhec

šolstvopolitika

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 2. 2019
Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?

V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?

V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežotrocipogovor

Družinska kateheza

Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.
VEČ ...|5. 2. 2019
Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?
V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežotrocipogovor

Via positiva

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.
VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Nataša Ličen

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2018
Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev
Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.
VEČ ...|19. 12. 2018
Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev
Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2018
Aleš Kranjc Kušlan o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja

V organizaciji Ekvilib Inštituta in Mreže za družbeno odgovornost Slovenije je bila pretekli teden na Dnevih družbene odgovornosti v Ljubljani okrogla miza Delo, družina in njun medsebojni vpliv. O tem smo se po razpravi pogovarjali s strokovnjakom na področju družbene odgovornosti v Sloveniji Alešem Kranjcem Kušlanom.

Aleš Kranjc Kušlan o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja

V organizaciji Ekvilib Inštituta in Mreže za družbeno odgovornost Slovenije je bila pretekli teden na Dnevih družbene odgovornosti v Ljubljani okrogla miza Delo, družina in njun medsebojni vpliv. O tem smo se po razpravi pogovarjali s strokovnjakom na področju družbene odgovornosti v Sloveniji Alešem Kranjcem Kušlanom.

infopogovordružba

Informativni prispevki

Aleš Kranjc Kušlan o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja
V organizaciji Ekvilib Inštituta in Mreže za družbeno odgovornost Slovenije je bila pretekli teden na Dnevih družbene odgovornosti v Ljubljani okrogla miza Delo, družina in njun medsebojni vpliv. O tem smo se po razpravi pogovarjali s strokovnjakom na področju družbene odgovornosti v Sloveniji Alešem Kranjcem Kušlanom.
VEČ ...|3. 12. 2018
Aleš Kranjc Kušlan o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja
V organizaciji Ekvilib Inštituta in Mreže za družbeno odgovornost Slovenije je bila pretekli teden na Dnevih družbene odgovornosti v Ljubljani okrogla miza Delo, družina in njun medsebojni vpliv. O tem smo se po razpravi pogovarjali s strokovnjakom na področju družbene odgovornosti v Sloveniji Alešem Kranjcem Kušlanom.

Petra Stopar

infopogovordružba

Za življenje

VEČ ...|10. 11. 2018
Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Za življenje

Osebna odgovornost otrok in delovne navade
Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.
VEČ ...|10. 11. 2018
Osebna odgovornost otrok in delovne navade
Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|5. 10. 2018
Etičnost oglasov

Tokrat smo spregovorili o oglasih in njihovi etičnosti. Kje je meja med resnico in lažjo v vseh oglasnih sporočilih, kakšno moč ima potrošnik in kakšno odgovornost medij, ki oglas posreduje v javnost? V našem studiu je bila doc. dr. Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča.

Etičnost oglasov

Tokrat smo spregovorili o oglasih in njihovi etičnosti. Kje je meja med resnico in lažjo v vseh oglasnih sporočilih, kakšno moč ima potrošnik in kakšno odgovornost medij, ki oglas posreduje v javnost? V našem studiu je bila doc. dr. Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča.

pogovorkulturasvetovanjeetikaizobraževanje

Svetovalnica

Etičnost oglasov
Tokrat smo spregovorili o oglasih in njihovi etičnosti. Kje je meja med resnico in lažjo v vseh oglasnih sporočilih, kakšno moč ima potrošnik in kakšno odgovornost medij, ki oglas posreduje v javnost? V našem studiu je bila doc. dr. Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča.
VEČ ...|5. 10. 2018
Etičnost oglasov
Tokrat smo spregovorili o oglasih in njihovi etičnosti. Kje je meja med resnico in lažjo v vseh oglasnih sporočilih, kakšno moč ima potrošnik in kakšno odgovornost medij, ki oglas posreduje v javnost? V našem studiu je bila doc. dr. Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča.

Tanja Dominko

pogovorkulturasvetovanjeetikaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2018
Laris Gaiser o referendumu o spremembi imena Makedonija in vplivu Soroša

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. Kaj rezultat pomeni za vlado Zorana Zaeva, smo vprašali geopolitičnega analitika Larisa Gaiserja.

Laris Gaiser o referendumu o spremembi imena Makedonija in vplivu Soroša

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. Kaj rezultat pomeni za vlado Zorana Zaeva, smo vprašali geopolitičnega analitika Larisa Gaiserja.

infopolitikakomentarpogovor

Informativni prispevki

Laris Gaiser o referendumu o spremembi imena Makedonija in vplivu Soroša
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. Kaj rezultat pomeni za vlado Zorana Zaeva, smo vprašali geopolitičnega analitika Larisa Gaiserja.
VEČ ...|2. 10. 2018
Laris Gaiser o referendumu o spremembi imena Makedonija in vplivu Soroša
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. Kaj rezultat pomeni za vlado Zorana Zaeva, smo vprašali geopolitičnega analitika Larisa Gaiserja.

Alen Salihović

infopolitikakomentarpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

notarsvetovanjepravo

Svetovalnica

O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.
VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

Tanja Dominko

notarsvetovanjepravo

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 9. 2018
Jaka tobaka pod mostom koraka

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Jaka tobaka pod mostom koraka

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Jaka tobaka pod mostom koraka
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|3. 9. 2018
Jaka tobaka pod mostom koraka
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 8. 2018
Dobra klima medsebojnih odnosov je ključ uspeha

Odgovornost za razvoj podjetja je tako na strani vodilnih, kot na strani delavcev. Vlagati je treba vase, osvojiti vseživljensko izobraževanje, spremeniti načine dela in pristope za ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Družba se digitalizira, od zaposlenih to zahteva drugačna znanja in poznavanje orodij. Ključna za uspeh pa je dobra klima in sodelovanje zaposlenih, pravi direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.

Dobra klima medsebojnih odnosov je ključ uspeha

Odgovornost za razvoj podjetja je tako na strani vodilnih, kot na strani delavcev. Vlagati je treba vase, osvojiti vseživljensko izobraževanje, spremeniti načine dela in pristope za ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Družba se digitalizira, od zaposlenih to zahteva drugačna znanja in poznavanje orodij. Ključna za uspeh pa je dobra klima in sodelovanje zaposlenih, pravi direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Dobra klima medsebojnih odnosov je ključ uspeha
Odgovornost za razvoj podjetja je tako na strani vodilnih, kot na strani delavcev. Vlagati je treba vase, osvojiti vseživljensko izobraževanje, spremeniti načine dela in pristope za ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Družba se digitalizira, od zaposlenih to zahteva drugačna znanja in poznavanje orodij. Ključna za uspeh pa je dobra klima in sodelovanje zaposlenih, pravi direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.
VEČ ...|31. 8. 2018
Dobra klima medsebojnih odnosov je ključ uspeha
Odgovornost za razvoj podjetja je tako na strani vodilnih, kot na strani delavcev. Vlagati je treba vase, osvojiti vseživljensko izobraževanje, spremeniti načine dela in pristope za ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Družba se digitalizira, od zaposlenih to zahteva drugačna znanja in poznavanje orodij. Ključna za uspeh pa je dobra klima in sodelovanje zaposlenih, pravi direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

komentarpolitikavolitve

Naš pogled

Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.
VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Petra Stopar

komentarpolitikavolitve

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2018
Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič

Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič

Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Svetovalnica

Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič
Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.
VEČ ...|22. 5. 2018
Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič
Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Mateja Feltrin Novljan

Za življenje

VEČ ...|12. 5. 2018
Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Za življenje

Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant
Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.
VEČ ...|12. 5. 2018
Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant
Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Nataša Ličen

Radijski roman

VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.
VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Matjaž Merljak

literatura

Mladoskop

VEČ ...|19. 4. 2018
Vseslovensko romanje skavtov

V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.

Vseslovensko romanje skavtov

V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.

mladiskavti

Mladoskop

Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.
VEČ ...|19. 4. 2018
Vseslovensko romanje skavtov
V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.

Nataša Ličen

mladiskavti

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

učenje

Svetovalnica

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.
VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Tanja Dominko

učenje

Za sožitje

VEČ ...|27. 3. 2018
Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Osnovni koraki dobrega sodelovanja
Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.
VEČ ...|27. 3. 2018
Osnovni koraki dobrega sodelovanja
Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Pogovor o

Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.
VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Tanja Dominko

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

infobeguncipapež

Gradimo odprto družbo

16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

Matjaž Merljak

infobeguncipapež

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo