Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

Smisel v tretjem življenjskem obdobju

V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Utrip dneva dne 13. 2.

• Gospodinjstva bodo vsaj do julija v celoti oproščena plačila prispevka za obnovljive vire energije.
• Zaposleni v slovenskih zaporih s protesti opozorili na slabe delovne razmere: Če nam vlada ne bo prisluhnili, bomo zaostrili sindikalne dejavnosti.
• Nov plačni sistem v javnem sektorju: Župani in poslanci veseli, čistilke in medicinske sestre  razočarane.
• Incident v Münchnu: V množico z avtom zapeljal 24-letni Afganistanec, ranjenih več ljudi, policija sumi, da je šlo za napad.
• Donald Trump v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom o končanju vojne v Ukrajini, ZDA bodo Kijevu še naprej pomagale, a v zameno za naravna bogastva.
• Nacionalni preiskovalni urad v povezavi z mafijskim umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri ljudi, tožilka Mateja Gončin spet ostala brez varovanja - komentar penologinje doktorice Damjane Žišt.
• Predstavljen sklepni dokument sinode - gre za proces soodgovornosti vseh članov Cerkve, ki bo trajal več generacij.
• 13. februar je svetovni dan radia - še vedno velja za najzanesljivejši medij.
• Šport: Nogometaši Celja in Olimpije v boj za osmino finala evropske konferenčne lige.
• Vreme: Jutri bo na Primorskem deževalo, drugod povečini snežilo.

Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.