Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Ta z drevesa hruške stresa

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Nekaj spodbud ob začetku šolskega leta

Na prvi šolski dan smo gostili profesorja pedagogike dr. Dejana Hozjana, ki pravi: Težava je, da starši pogosto prevzamejo odgovornost tudi za tisti del, ki je v domeni otrok.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

O odgovornosti staršev in otrok

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Nina Kokelj: Dovolimo si sanje

Z avtorico več romanov Nino Kokelj smo se pogovarjali o njenem ustvarjalnem literarnem opusu, o mladih in literaturi, kakšna dela se ustvarjajo zanje, s kolikšno odgovornostjo se jih lotevati, kdaj in kako lahko mlade nagovarja poezija. Nino je prijetno brati in poslušati.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Kako otroku pokazati, da je zanj koristno, kar od njega zahtevamo?

V družinski radijski katehezi smo premišljevali o sedmem poglavju papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o vzgoji otrok. Z gosti: Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo govorili o svobodi, ki naj bi jo pustili otroku in obenem odgovornosti staršev za moralno vzgojo njihovih otrok. Dotaknili smo se tudi vprašanja kazni in graje ter sposobnosti čakanja.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Aleš Kranjc Kušlan o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja

V organizaciji Ekvilib Inštituta in Mreže za družbeno odgovornost Slovenije je bila pretekli teden na Dnevih družbene odgovornosti v Ljubljani okrogla miza Delo, družina in njun medsebojni vpliv. O tem smo se po razpravi pogovarjali s strokovnjakom na področju družbene odgovornosti v Sloveniji Alešem Kranjcem Kušlanom.

Osebna odgovornost otrok in delovne navade

Marko Juhant, specialni pedagog, je spregovoril o odgovornosti. Tudi otroci si je želijo in jo potrebujejo. Odgovoril je na nekaj vprašanj poslušalcev, zakaj vse več staršev prosi za odlok vpisa otroka v šolo? Kaj storiti, če se otrok upira, staršem pa se mudi v službo? In, kako se pravilno odzovemo na neprimerno vedenje otroka z nevrološko pogojeno motnjo-disleksijo.

Etičnost oglasov

Tokrat smo spregovorili o oglasih in njihovi etičnosti. Kje je meja med resnico in lažjo v vseh oglasnih sporočilih, kakšno moč ima potrošnik in kakšno odgovornost medij, ki oglas posreduje v javnost? V našem studiu je bila doc. dr. Milena Fornazarič, predsednica Oglaševalskega razsodišča.

Laris Gaiser o referendumu o spremembi imena Makedonija in vplivu Soroša

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov se je odzval na nedeljski referendum v Makedoniji in poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado pod vodstvom Zorana Zaeva, da naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. Kaj rezultat pomeni za vlado Zorana Zaeva, smo vprašali geopolitičnega analitika Larisa Gaiserja.

O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

Jaka tobaka pod mostom koraka

Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v današnji oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Dobra klima medsebojnih odnosov je ključ uspeha

Odgovornost za razvoj podjetja je tako na strani vodilnih, kot na strani delavcev. Vlagati je treba vase, osvojiti vseživljensko izobraževanje, spremeniti načine dela in pristope za ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Družba se digitalizira, od zaposlenih to zahteva drugačna znanja in poznavanje orodij. Ključna za uspeh pa je dobra klima in sodelovanje zaposlenih, pravi direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar.

Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Težje zaposlitve - Barbara Vrtačnik, Saša Boštjančič

Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.

Vzgoja se odvija na odru - z našim zgledom - Marko Juhant

Otroci nas ves čas opazujejo. Njihovo opazovanje nas ne moti, morda mu niti ne namenjamo posebne pozornosti, zmoti pa nas opazovanje sosedov in sorodnikov, ko začnemo drugače nastopati. To so nepravi nastopi. Ko vemo, da smo opazovani, nismo več pristni. Želimo narediti drugačen vtis na nekoga, ki nam morda sploh ni všeč. To so vsakdanja majhna pretvarjanja. In, otroci vse to opazujejo in marsikaj opazijo. Tu se odvija prava vzgoja.

Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Vseslovensko romanje skavtov

V Mladoskop je prišla ekipa skavtov. Želijo razširiti in utrditi odgovornost do družbe, skavtstva in sebe. Opisali so vseslovensko skavtsko romanje mladih, ki bo to soboto na treh krajih istočasno, na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori.

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.