V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Ena izmed poti plemenitega upora je prav podpora - tudi gmotna - tistim pobudam in ljudem, ki vsemu navkljub vztrajno premikajo stvari na bolje.
Bogomir Štefanič v komentarju spomni na ustavo RS, po kateri imamo ljudje pravico do groba in spomina. Opogumi tudi kristajne, da se za demokracijo borijo tako, da se pridružijo skupinam: Vseposvojitev, društvu Združeni ob lipi sprave in v soboto, 3.6. ob 11ih v Kočevskem Rogu.
Bogomir Štefanič v komentarju spomni na ustavo RS, po kateri imamo ljudje pravico do groba in spomina. Opogumi tudi kristajne, da se za demokracijo borijo tako, da se pridružijo skupinam: Vseposvojitev, društvu Združeni ob lipi sprave in v soboto, 3.6. ob 11ih v Kočevskem Rogu.
Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.
Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.
Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …
Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.
Maša zadušnica za žrtve, izkopane iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu - velika župnijska cerkev v Kočevju je bila na zadnji oktobrski dan polna ljudi; prišli so se poklonit spominu na svojce, sokrajane, sonarodnjake, brate v veri, ki so bili prve junijske dni leta 1945 vrženi v šestnajstmetrsko brezno. Žrtev je bilo več kot 3.000, nanje pa je bilo neposredno po poboju in še kakšno desetletje pozneje naminiranih več kot 3.000 kubičnih metrov skalovja …
Ko vas bodo prepričevali, da odprtje zminiranega brezna, izkop posmrtnih ostankov žrtev in prizadevanje za njihov dostojni pokop v srcu slovenske države, torej v njeni prestolnici, niso stvari resnice in sočutja, temveč baje stvari “politične demagogije”, vedite, da je res ravno obrnjeno.
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
Govorili smo o trenutnih razmerah v družbi, se dotaknili padca Šarčeve vlade, oblikovanja Janševe ekipe in viharja, ki ga to povzroča v družbi … Tudi o tem, kaj lahko naredimo kristjani, da bi bila družba manj izključujoča, o medijskem prostoru, ki nas zasipa s polresnicami in še o čem. Naši gostje so bili Anton Tomažič, Jože Možina in Bogomir Štefanič.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
Neki mož se je postaral, ljudem pa je rekel, da ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«