Is podcast Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA Is podcast
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Mateja Subotičanec

kultura spomin

20. 12. 2022
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|20. 12. 2022
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Mateja Subotičanec

kulturaspomin

Od slike do besede

VEČ ...|21. 5. 2024
Eva in Hagara

V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili dvema svetopisemskima likoma: Evi in Hagari. P. Anselm Grün in Linda Jarosch na nevsiljiv način prikazujeta, kje in kako lahko ženske v sodobnem času najdejo moč za preživetje.

Eva in Hagara

V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili dvema svetopisemskima likoma: Evi in Hagari. P. Anselm Grün in Linda Jarosch na nevsiljiv način prikazujeta, kje in kako lahko ženske v sodobnem času najdejo moč za preživetje.

duhovnost pogovor

Od slike do besede

Eva in Hagara

V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili dvema svetopisemskima likoma: Evi in Hagari. P. Anselm Grün in Linda Jarosch na nevsiljiv način prikazujeta, kje in kako lahko ženske v sodobnem času najdejo moč za preživetje.

VEČ ...|21. 5. 2024
Eva in Hagara

V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili dvema svetopisemskima likoma: Evi in Hagari. P. Anselm Grün in Linda Jarosch na nevsiljiv način prikazujeta, kje in kako lahko ženske v sodobnem času najdejo moč za preživetje.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Od slike do besede

VEČ ...|14. 5. 2024
Kako živeti evangelij?

Z nami je bil biblicist, celjski škof, dr. Maksimiljan Matjaž. Kako živeti evangelij?

Kako živeti evangelij?

Z nami je bil biblicist, celjski škof, dr. Maksimiljan Matjaž. Kako živeti evangelij?

duhovnost pogovor

Od slike do besede

Kako živeti evangelij?

Z nami je bil biblicist, celjski škof, dr. Maksimiljan Matjaž. Kako živeti evangelij?

VEČ ...|14. 5. 2024
Kako živeti evangelij?

Z nami je bil biblicist, celjski škof, dr. Maksimiljan Matjaž. Kako živeti evangelij?

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Od slike do besede

VEČ ...|7. 5. 2024
Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

kultura

Od slike do besede

Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

VEČ ...|7. 5. 2024
Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

VEČ ...|30. 4. 2024
Otmar Črnilogar - spomini

Ob obletnici smrti dr. Otmarja Črnilogarja smo prisluhnili Bogdanu Vidmarju in njegovim spominom na profesorja Črnilogarja.

Otmar Črnilogar - spomini

Ob obletnici smrti dr. Otmarja Črnilogarja smo prisluhnili Bogdanu Vidmarju in njegovim spominom na profesorja Črnilogarja.

duhovnost spomin družba

Od slike do besede

Otmar Črnilogar - spomini

Ob obletnici smrti dr. Otmarja Črnilogarja smo prisluhnili Bogdanu Vidmarju in njegovim spominom na profesorja Črnilogarja.

VEČ ...|30. 4. 2024
Otmar Črnilogar - spomini

Ob obletnici smrti dr. Otmarja Črnilogarja smo prisluhnili Bogdanu Vidmarju in njegovim spominom na profesorja Črnilogarja.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin družba

Od slike do besede

VEČ ...|23. 4. 2024
Kraljica in divja ženska

Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.

Kraljica in divja ženska

Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.

duhovnost psihologija

Od slike do besede

Kraljica in divja ženska

Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.

VEČ ...|23. 4. 2024
Kraljica in divja ženska

Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.

Mateja Subotičanec

duhovnost psihologija

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2024
Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

zgodovina spomin pogovor

Od slike do besede

Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

VEČ ...|16. 4. 2024
Predstavitev knjige

Predstavili smo delo Jožeta Kurinčiča, “Anton Rutar, vrli mož izpod Krna”, z nami je bil Jože Kurinčič, ki je knjigo tudi napisal.

Mateja Subotičanec

zgodovina spomin pogovor

Od slike do besede

VEČ ...|9. 4. 2024
Knjiga O učlovečenju

Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.

Knjiga O učlovečenju

Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.

pogovor duhovnost

Od slike do besede

Knjiga O učlovečenju

Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.

VEČ ...|9. 4. 2024
Knjiga O učlovečenju

Knjigo avtorja Atanazija Aleksandrijskega, ki je izšla pri KUD-u Logos, je v oddaji Od slike do besede predstavil br. Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

pogovor duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2024
Verena Perko - pravljice

Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.

Verena Perko - pravljice

Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.

Zgodbe za otroke izobraževanje kultura pogovor vzgoja

Od slike do besede

Verena Perko - pravljice

Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.

VEČ ...|2. 4. 2024
Verena Perko - pravljice

Zgodbe in pravljice so naša dediščina. In v oddaji Od slike do besede nam je dr. Verena Perko povedala nekaj več o tem, o pomenu pripovedovanja. Slišali pa smo tudi dve pravljici.

Mateja Subotičanec

Zgodbe za otroke izobraževanje kultura pogovor vzgoja

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2024
Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmajcenšmarnicetvoj talent šteje