V Slovenj Gradcu že od leta 2006 vodijo ambulanto za srčno popuščanje. Pomen te ambulante je, da omogoči bolnikom po odpustu iz bolnišnice redne kontrole, preglede in spremljanja na njihovi nadaljnji poti. Prvi pregled v ambulanti za srčno popuščanje po odpustu je predvidoma v 3 do 4 tednih po odpustu. S tem poskušajo zmanjšati ponovne hospitalizacije, je pojasnila specialistka za kardiologijo in vaskularno medicino v bolnišnici Slovenj Gradec Cirila Slemenik Pušnik.
V Slovenj Gradcu že od leta 2006 vodijo ambulanto za srčno popuščanje. Pomen te ambulante je, da omogoči bolnikom po odpustu iz bolnišnice redne kontrole, preglede in spremljanja na njihovi nadaljnji poti. Prvi pregled v ambulanti za srčno popuščanje po odpustu je predvidoma v 3 do 4 tednih po odpustu. S tem poskušajo zmanjšati ponovne hospitalizacije, je pojasnila specialistka za kardiologijo in vaskularno medicino v bolnišnici Slovenj Gradec Cirila Slemenik Pušnik.
Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja. Zdravnica Alenka Simonič iz Zasebne ambulante splošne medicine Ormož je pojasnila začetke te bolezni.
Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja. Zdravnica Alenka Simonič iz Zasebne ambulante splošne medicine Ormož je pojasnila začetke te bolezni.
V Sloveniji s srčnim popuščanjem živi približno 30.000 ljudi. Gre za neozdravljiva, napredujoča bolezen, ki pa jo lahko učinkovito upravljamo in tako lahko bolniki še naprej počnejo stvari, ki so jim pri srcu. Nekaj napotkov in spodbud (ob vprašanjih poslušalcev) ste lahko slišali v pogovoru s specialistko kardiologinjo Renato Okrajšek.
V Sloveniji s srčnim popuščanjem živi približno 30.000 ljudi. Gre za neozdravljiva, napredujoča bolezen, ki pa jo lahko učinkovito upravljamo in tako lahko bolniki še naprej počnejo stvari, ki so jim pri srcu. Nekaj napotkov in spodbud (ob vprašanjih poslušalcev) ste lahko slišali v pogovoru s specialistko kardiologinjo Renato Okrajšek.
Ob začetku meseca, ki je posvečen redkim boleznim, smo se ustavili pri eni izmed njih. Zunajcelična bolezen kopičenja netopnih beljakovin v tkivih in organih je sicer redko, a resno obolenje, ki prizadene srce in se kaže kot srčno popuščanje. Več o znakih in zdravljenju transtiretinske amiloidoze je povedala kardiologinja Sabina Frljak.
Ob začetku meseca, ki je posvečen redkim boleznim, smo se ustavili pri eni izmed njih. Zunajcelična bolezen kopičenja netopnih beljakovin v tkivih in organih je sicer redko, a resno obolenje, ki prizadene srce in se kaže kot srčno popuščanje. Več o znakih in zdravljenju transtiretinske amiloidoze je povedala kardiologinja Sabina Frljak.
Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.
Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.
Terapevtka Ane-Sixtine Perardel se posveča novi generaciji mladih, ki jih žeja po smislu. “Kot svetovalka za čustveno življenje prepogosto ugotavljam, da se mladi zelo slabo poznajo in se nimajo radi. Zelo malo ljudi, ki sem jih spoznala, se zaveda, da so izjemni in neizmerno ljubljeni. Premalo se jih zaveda lastnega dostojanstva in spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še manj je tistih, ki se želijo zares razviti in zrasti in ne vedo niti tega, kaj bi morali pri sebi ceniti ali izpopolniti in kaj bi jih globoko motiviralo, da bi v življenju napredovali. Preprosto in nedejavno dopuščajo, da jih oblikujejo okoliščine.” Tako je zapisala v uvod svoje knjige, ki bi ji po obliki lahko rekli kar neke vrste delovni zvezek, v kateri piše prav o naštetih tegobah. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige 10 korakov do boljšega čustvenega življenja, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.