Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2023
Nakup in prodaja nepremičnine

Nakup in tudi prodaja nepremičnine (hiše, stanovanja,...) je lahko ena pomembnejših in tudi najbolj stresnih prelomnic v življenju posameznika, ki se s takšnim izzivom sreča le enkrat, morda dvakrat v življenju. Nekaj koristnih napotkov, kako se zadeve prav lotiti, ste slišali v Svetovalnici, kjer je bil naš gost nepremičninski posrednik Filip Firbas.

Nakup in prodaja nepremičnine

Nakup in tudi prodaja nepremičnine (hiše, stanovanja,...) je lahko ena pomembnejših in tudi najbolj stresnih prelomnic v življenju posameznika, ki se s takšnim izzivom sreča le enkrat, morda dvakrat v življenju. Nekaj koristnih napotkov, kako se zadeve prav lotiti, ste slišali v Svetovalnici, kjer je bil naš gost nepremičninski posrednik Filip Firbas.

svetovanje

Svetovalnica

Nakup in prodaja nepremičnine

Nakup in tudi prodaja nepremičnine (hiše, stanovanja,...) je lahko ena pomembnejših in tudi najbolj stresnih prelomnic v življenju posameznika, ki se s takšnim izzivom sreča le enkrat, morda dvakrat v življenju. Nekaj koristnih napotkov, kako se zadeve prav lotiti, ste slišali v Svetovalnici, kjer je bil naš gost nepremičninski posrednik Filip Firbas.

VEČ ...|9. 5. 2023
Nakup in prodaja nepremičnine

Nakup in tudi prodaja nepremičnine (hiše, stanovanja,...) je lahko ena pomembnejših in tudi najbolj stresnih prelomnic v življenju posameznika, ki se s takšnim izzivom sreča le enkrat, morda dvakrat v življenju. Nekaj koristnih napotkov, kako se zadeve prav lotiti, ste slišali v Svetovalnici, kjer je bil naš gost nepremičninski posrednik Filip Firbas.

Matjaž Merljak

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 4. 2023
dr. Ernest Petrič

Najprej o želji oblastnikov, da imajo pod nadzorom to, kar se govori v javnosti. Že vojakom, ki so stražili Jezusov grob, so dali denar in jim rekli, kaj naj govorijo. Bo imel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki smo ga dobili pred mesecem podobno nalogo? Kako je z izkoriščanjem upokojencev v politične namene? Kako je z zdravstveno reformo, davku na nepremičnine, kje se zatika pri zakonu o RTV? Na to je odgovarjal prof. dr. Ernest Petrič. Dotaknil smo se tudi razmer v Ukrajini in rožljanjem Rusije z jedrskim taktičnim orožjem.

dr. Ernest Petrič

Najprej o želji oblastnikov, da imajo pod nadzorom to, kar se govori v javnosti. Že vojakom, ki so stražili Jezusov grob, so dali denar in jim rekli, kaj naj govorijo. Bo imel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki smo ga dobili pred mesecem podobno nalogo? Kako je z izkoriščanjem upokojencev v politične namene? Kako je z zdravstveno reformo, davku na nepremičnine, kje se zatika pri zakonu o RTV? Na to je odgovarjal prof. dr. Ernest Petrič. Dotaknil smo se tudi razmer v Ukrajini in rožljanjem Rusije z jedrskim taktičnim orožjem.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič

Najprej o želji oblastnikov, da imajo pod nadzorom to, kar se govori v javnosti. Že vojakom, ki so stražili Jezusov grob, so dali denar in jim rekli, kaj naj govorijo. Bo imel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki smo ga dobili pred mesecem podobno nalogo? Kako je z izkoriščanjem upokojencev v politične namene? Kako je z zdravstveno reformo, davku na nepremičnine, kje se zatika pri zakonu o RTV? Na to je odgovarjal prof. dr. Ernest Petrič. Dotaknil smo se tudi razmer v Ukrajini in rožljanjem Rusije z jedrskim taktičnim orožjem.

VEČ ...|10. 4. 2023
dr. Ernest Petrič

Najprej o želji oblastnikov, da imajo pod nadzorom to, kar se govori v javnosti. Že vojakom, ki so stražili Jezusov grob, so dali denar in jim rekli, kaj naj govorijo. Bo imel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki smo ga dobili pred mesecem podobno nalogo? Kako je z izkoriščanjem upokojencev v politične namene? Kako je z zdravstveno reformo, davku na nepremičnine, kje se zatika pri zakonu o RTV? Na to je odgovarjal prof. dr. Ernest Petrič. Dotaknil smo se tudi razmer v Ukrajini in rožljanjem Rusije z jedrskim taktičnim orožjem.

Tone Gorjup

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 2. 2023
Spreminjanje modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč

Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.

Spreminjanje modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč

Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Spreminjanje modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč

Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.

VEČ ...|5. 2. 2023
Spreminjanje modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč

Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 2. 2023
Zakaj je na kmetijskih zemljiščih prišlo do spremembe bonitetnih točk?

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Zakaj je na kmetijskih zemljiščih prišlo do spremembe bonitetnih točk?

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

naravakmetijstvobonitetazemljišča

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj je na kmetijskih zemljiščih prišlo do spremembe bonitetnih točk?

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

VEČ ...|3. 2. 2023
Zakaj je na kmetijskih zemljiščih prišlo do spremembe bonitetnih točk?

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvobonitetazemljišča

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 10. 2021
Skupnostno bivanje starejših

Tokratna tema oddaje je bila skupnostno bivanje starejših. Kako se tega lotiti in katerim pastem se velja izogniti, nam je povedala gostja Sanja Lončar, direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, ki nam je predstavila tudi dobrobiti skupnostnega bivanja in kje v Sloveniji na tak način že živijo.

Skupnostno bivanje starejših

Tokratna tema oddaje je bila skupnostno bivanje starejših. Kako se tega lotiti in katerim pastem se velja izogniti, nam je povedala gostja Sanja Lončar, direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, ki nam je predstavila tudi dobrobiti skupnostnega bivanja in kje v Sloveniji na tak način že živijo.

sobivanjesobivalna skupnoststaranjesodelovanjenepremičnine

Modrost v očeh

Skupnostno bivanje starejših

Tokratna tema oddaje je bila skupnostno bivanje starejših. Kako se tega lotiti in katerim pastem se velja izogniti, nam je povedala gostja Sanja Lončar, direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, ki nam je predstavila tudi dobrobiti skupnostnega bivanja in kje v Sloveniji na tak način že živijo.

VEČ ...|26. 10. 2021
Skupnostno bivanje starejših

Tokratna tema oddaje je bila skupnostno bivanje starejših. Kako se tega lotiti in katerim pastem se velja izogniti, nam je povedala gostja Sanja Lončar, direktorica Zavoda za celostno samooskrbo, ki nam je predstavila tudi dobrobiti skupnostnega bivanja in kje v Sloveniji na tak način že živijo.

Damijana Medved

sobivanjesobivalna skupnoststaranjesodelovanjenepremičnine

Pogovor o

VEČ ...|14. 4. 2021
Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

stanovanjanepremičnine

Pogovor o

Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

VEČ ...|14. 4. 2021
Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Andrej Šinko

stanovanjanepremičnine

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

kmetijstvonaravanepremičninesir

Kmetijska oddaja

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Robert Božič

kmetijstvonaravanepremičninesir

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2024
Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Nataša Ličen

svetovanjemladidružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Ritem srca

VEČ ...|26. 4. 2024
Katy Nichole, Anne Wilson, Zach Williams in Josh Baldwin

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

Katy Nichole, Anne Wilson, Zach Williams in Josh Baldwin

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|26. 4. 2024
Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Maja Morela

mladiduhovnostštudij

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2024
O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

Mateja Feltrin Novljan

pogovoršportfilmfestival ŠKL

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan