Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.
Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.
Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.
V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.
Slovenski kmečki sirarji praznujejo 25 let svojega delovanja ali kot so zapisali na svoji spletni strani, »25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije«, saj so v tem času svoje sire postavili v sam vrh kakovostnih mlečnih izdelkov. Njihovo zavzemanje za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo veliko prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu.
Ob tem so 23. avgusta v prostorih KGZS organizirali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili predsednik ZKSS Milan Brence, predsednik KGZS Roman Žveglič, sirar Mirko Bizant s kmetije Malenšek in promotorka Krasa mag. Brina Čehovin.
Poudarili so povezanost z okoljem, pomen sirarstva za ohranjanje kulturne krajine in ohranjanje tradicije ter kulturne dediščine.
V sklopu praznovanja organizirajo tudi tematske pogovore ob siru.
29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).
29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).
Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov. Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.
Vabljeni na 3. FESTIVAL SLOVENSKIH SIROV v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer boste lahko od 12.00 naprej na enem mestu pokušali devetdeset sirov tridesetih sirarjev ter številne evropske sire. Postregli bodo tudi z jedmi, narejenimi na osnovi planšarskih sirov. Ob 15. uri bo predavanje znanega francoskega (savojskega) zorilca sirov Maxa Schmidhauserja, ki bo predstavil družinsko tradicijo, poklic zorilca in pomen zorenja sirov.
Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.
Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.
Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.
Pod tem okriljem z odličnimi rezultati nastopa že več kot 70 ponudnikov, je med drugim v včerajšnji Kmetijski oddaji povedala Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu, s katero smo se pogovarjali pred Mednarodno konferenco in letno skupščino evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev. Gostitelji tega dogodka bodo 4. oktobra pripravili tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju.
V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.
V življenju so ključni ljudje. Tudi ali pa še posebej v kmetijstvu. Kako torej sprejeti rutino trdega dela, kako doseči, da z rutino ne izgoriš? Kmečki sirar Milan Brence. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.
Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, je iz klasične slovenske kmetije, na kateri so pridelovali mleko, meso in poljščine, prerasla v prvo kmečko sirarno v Sloveniji, ki je danes samostojno podjetje. Leta 2010 so se v družinsko podjetje vključili tudi otroci, ki nadaljujejo s hišno tradicijo. O zgodbi o uspehu, ki ga je rodilo trdo delo, številne žrtve, neomajna vztrajnost ter velika ljubezen, sta spregovorila naša sogovornika, Žuža in Milan Brence.
Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, je iz klasične slovenske kmetije, na kateri so pridelovali mleko, meso in poljščine, prerasla v prvo kmečko sirarno v Sloveniji, ki je danes samostojno podjetje. Leta 2010 so se v družinsko podjetje vključili tudi otroci, ki nadaljujejo s hišno tradicijo. O zgodbi o uspehu, ki ga je rodilo trdo delo, številne žrtve, neomajna vztrajnost ter velika ljubezen, sta spregovorila naša sogovornika, Žuža in Milan Brence.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Sloveniji se že dlje časa na več lokacijah odvijajo Oskrbovalnice. Delujejo preprosto, na njihov spletni portal pogledamo ponudbo ter izberemo pridelke in izdelke lokalnega izvora. Ob določeni uri in na za to določeno mesto izbrano pripeljejo; kako se je to odvilo v gorenjskem mestu, smo govorili z Rokom Megličem, ki je spodbudil somišljenike, da je zaživela še ena od Oskrbovalnic, konkretneje v občini Tržič.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.