Jedi iz pora

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo  in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ...  Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ... 

Leto dni od kmečkega punta na Igu in nasveti pred letošnjo setveno sezono

V nedeljski kmetijski oddaji smo se z mag. Jožetom Moharjem pogovarjali o trenutnem stanju ozimin, setvah jarin in nasvetih za letošnje setve. Predstavil je tudi ponudbo hibridov koruze za pridelavo zrnja. V drugem delu oddaje pa ste slišali utrinek s kmečkega punta na Igu, ki je pred letom dni ostro zarezal v naš prostor in doslej edini, tudi zaradi enostnosti vseh prizadetih, dosegel oprijemljive rezultate. 

Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Mozaik dneva dne 4. 8.

• Pri nekaterih izvajalcih tečajev za pridobitev digitalnega bona že zmanjkalo prostih mest.
• Sedma huda suša v Sloveniji: Koruza brez storžev, travniki rjavi, ožgana zelenjava, načeta trta
• O kandidatu za predsednika republike v NSi septembra.
• Vreme: Jutri še nekoliko bolj vroče.

Še pred setvijo koruze je čas za setev trav in travnodeteljnih mešanic

Naš gost v kmetijski oddaji je bil mag. Jože Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat. Pogledali smo na aktulano stanje žit, opozorili na pomen setve koruze v dovolj toplo zemljo in opozorili, da je zdaj čas za setev trav in travno deteljnih mešanic.

Tople zimske solate

Možnosti je veliko, uporabimo sestavine, ki jih domači radi uživajo. Lahko pripravimo makaronovo, riževo, krompirjevo solato (glavne sestavine so kuhane), ... ali pa solatam dodamo pečen kos mesa ali sira. Kot dodatki so lahko olive, kumare, čebula, koruza, kuhano jajce ...  zabelimo z marinado (olje, sol, kis), majonezo in z jogurtnim prelivom. Poslušalka je svetovala: naredimo solato iz naribanega rdečega zelja, pridamo še kuhano ajdovo kašo, piro ali lečo in kot preliv majonezo ali lažja varianta jogurt. Druga ideja:  fizol, čičerika, pira ali ješprenj: dodamo še papriko v kisu ali pečeno papriko, svežo papriko, paradižnik in por, začinimo s kisom, oljem in soljo.

Zakaj koruza postaja vijolična

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.

Stanje posevkov ozimin

Koruza je v oktobru, zaradi suhega in toplega vremena še vedno dobro odpuščala vlago, zato so pridelovalci, zaradi manjših stroškov za sušenje koruze, čakali s spravilom in s setvijo ozimnih žit do konca optimalnega roka setve za ozimna žita. Ker se je nato nadaljevalo toplo vreme, bilo je tudi dovolj vlage, so posejani posevki normalno rasli, razen na območjih, kjer se je voda zaradi slabše prepustnosti zadrževala na površini več dni, pravi Draga Zadravec, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.