Is podcast Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj Is podcast
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo družba

15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Nataša Ličen

VEČ ...|15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

kultura narava dediščina tradicija izročilo glasba družba

Zakladi naše dediščine

Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

VEČ ...|5. 12. 2023
Pozvačin Folklorne skupine Beltinci

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina tradicija izročilo glasba družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

kultura dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 11. 2023
Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

VEČ ...|21. 11. 2023
Slamokrovstvo Golnar

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 11. 2023
Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

VEČ ...|14. 11. 2023
Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

VEČ ...|31. 10. 2023
Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 10. 2023
Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

VEČ ...|24. 10. 2023
Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

VEČ ...|17. 10. 2023
Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Nataša Ličen Mirjam Judež

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen, Mirjam Judež

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 12. 2023
Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2023
Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 12. 2023
435. oddaja

Kam si namenjen - Bele vrane, Alle porte del sole - Gigliola Cinquetti, Keep on running - The Spencer Davis group, Mrtva reka - Marijan Smode, Cesarica - Oliver Dragojević, I Have a dream – Abba, Moja mala iz Ljubljane - Arsen Dedić, Ne Partez Pas Sans Moi - Celine Dion, Only the lonely – Roy Orbison, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Ein junges Herz – Peter Kraus, Red roses for a blue lady – Vic Damone, Ave Maria – Josipa Lisac …

435. oddaja

Kam si namenjen - Bele vrane, Alle porte del sole - Gigliola Cinquetti, Keep on running - The Spencer Davis group, Mrtva reka - Marijan Smode, Cesarica - Oliver Dragojević, I Have a dream – Abba, Moja mala iz Ljubljane - Arsen Dedić, Ne Partez Pas Sans Moi - Celine Dion, Only the lonely – Roy Orbison, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Ein junges Herz – Peter Kraus, Red roses for a blue lady – Vic Damone, Ave Maria – Josipa Lisac …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|7. 12. 2023
V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

V naravi je veliko več sodelovanja, kar manjka ljudem. Vsi smo povezani z vsemi in vsem.

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki.  Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.

Nataša Ličen

odnosidružbaduhovnostpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 12. 2023
Angel ovojnega papirja

Darila so odprta: kar je bilo sladkega, je že skoraj snendeno; kar je bilo dišečega …

Angel ovojnega papirja

Darila so odprta: kar je bilo sladkega, je že skoraj snendeno; kar je bilo dišečega …

Gregor Čušin

duhovnost