Informativne oddaje

VEČ ...|16. 1. 2024
Utrip dneva dne 16. 1.

  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

Utrip dneva dne 16. 1.

  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 16. 1.
  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.
VEČ ...|16. 1. 2024
Utrip dneva dne 16. 1.
  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

Radio Ognjišče

infonovice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 12. 2021
Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

naravakmetijstvoptičja gripa

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

VEČ ...|16. 12. 2021
Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Robert Božič

naravakmetijstvoptičja gripa

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 4. 2021
Utrip dneva dne 25. 4.

  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

Utrip dneva dne 25. 4.

  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 4.
  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.
VEČ ...|25. 4. 2021
Utrip dneva dne 25. 4.
  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politikadružbakomentarkoronavirus

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

inforojakievropabelgija

Slovencem po svetu in domovini

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.
VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

inforojakievropabelgija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.
VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2024
Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jaz in ti

Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2024
30. obletnica reforme lokalne samouprave

Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.

30. obletnica reforme lokalne samouprave

Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Ritem srca

VEČ ...|26. 4. 2024
Katy Nichole, Anne Wilson, Zach Williams in Josh Baldwin

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

Katy Nichole, Anne Wilson, Zach Williams in Josh Baldwin

Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|26. 4. 2024
Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Jezuitski kolegij

Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju. 

Maja Morela

mladiduhovnostštudij

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2024
O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

O mednarodnem festivalu športnega dokumentarnega filma

V Petkovem večeru se je Mateja Feltrin Novljan pogovarjala z idejnim očetom Šolske košarkarske lige in direktorjem mednarodnega festivala športnega dokumentarnega filma, ki bo junija v Rogaški Slatini, Vojkom Korošcem.

Mateja Feltrin Novljan

pogovoršportfilmfestival ŠKL

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan