100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Hvaležnost Bogu za zdrave otroke

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Zahvala misijonarja Danila Lisjaka in utrinki z misijonov

Uspešna Pustna Sobotna iskrica in zbrani darovi rojevajo hvaležnost. Prisluhnite besedam misijonarja Danila Lisjaka, ki se veseli gradnje bolnišnice za otroke in matere v Ugandi. Hvaležen je za dobroto poslušalcev Radia ognjišče.

Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Življenje je lepše, če smo hvaležni

Pozornost je bila usmerjena v hvaležnost. Kako veliko lepše je življenje, če znamo biti hvaležni in to hvaležnost tudi izraziti. Ob tem smo z našo gostjo govorili tudi o tem, kako pomemebno je, da znamo biti zadovoljni. Ne zamudite modrih besed Metke Klevišar.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Sestra Emanuela Žerdin - Hvaležnost medicinske sestre

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.