Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|16. 12. 2018
Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

Damijana Medved

življenjesmrtsvetovanjepogovor

Klepet z Metko Klevišar

Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

VEČ ...|16. 12. 2018
Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

življenjesmrtsvetovanjepogovor

življenjesmrtsvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

Alen Salihović

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Informativni prispevki

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Za življenje

VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpogovordružba

Za življenje

Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

VEČ ...|27. 10. 2018
Hvaležnost

V tokratni oddaji Za življenje smo gostili zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca. Beseda je tekla o hvaležnosti.

duhovnostpogovordružba

duhovnostpogovordružba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|17. 6. 2018
Življenje je lepše, če smo hvaležni

Pozornost je bila usmerjena v hvaležnost. Kako veliko lepše je življenje, če znamo biti hvaležni in to hvaležnost tudi izraziti. Ob tem smo z našo gostjo govorili tudi o tem, kako pomemebno je, da znamo biti zadovoljni. Ne zamudite modrih besed Metke Klevišar.

Življenje je lepše, če smo hvaležni

Pozornost je bila usmerjena v hvaležnost. Kako veliko lepše je življenje, če znamo biti hvaležni in to hvaležnost tudi izraziti. Ob tem smo z našo gostjo govorili tudi o tem, kako pomemebno je, da znamo biti zadovoljni. Ne zamudite modrih besed Metke Klevišar.

Damijana Medved

pogovorvzgojastarostživljenjehvaležnost

Klepet z Metko Klevišar

Življenje je lepše, če smo hvaležni

Pozornost je bila usmerjena v hvaležnost. Kako veliko lepše je življenje, če znamo biti hvaležni in to hvaležnost tudi izraziti. Ob tem smo z našo gostjo govorili tudi o tem, kako pomemebno je, da znamo biti zadovoljni. Ne zamudite modrih besed Metke Klevišar.

VEČ ...|17. 6. 2018
Življenje je lepše, če smo hvaležni

Pozornost je bila usmerjena v hvaležnost. Kako veliko lepše je življenje, če znamo biti hvaležni in to hvaležnost tudi izraziti. Ob tem smo z našo gostjo govorili tudi o tem, kako pomemebno je, da znamo biti zadovoljni. Ne zamudite modrih besed Metke Klevišar.

pogovorvzgojastarostživljenjehvaležnost

pogovorvzgojastarostživljenjehvaležnost

Za sožitje

VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

Matjaž Merljak

infobeguncipapež

Gradimo odprto družbo

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

infobeguncipapež

infobeguncipapež

Naš gost

VEČ ...|20. 1. 2018
Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Mateja Subotičanec

Naš gost

Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

VEČ ...|20. 1. 2018
Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Komentar tedna

VEČ ...|12. 1. 2018
Sestra Emanuela Žerdin - Hvaležnost medicinske sestre

Sestra Emanuela Žerdin - Hvaležnost medicinske sestre

Nataša Ličen

Komentar tedna

Sestra Emanuela Žerdin - Hvaležnost medicinske sestre

VEČ ...|12. 1. 2018
Sestra Emanuela Žerdin - Hvaležnost medicinske sestre

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Radio Ognjišče

Radijski misijon

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 2. 2019
Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Admiral in njegova življenjska vodila

Kaj tako zanimivega je povedal admiral ameriške vojske ob podelitvi diplom, da si ga je ogledalo 10 milijonov ljudi? Prisluhnili ste prvemu delu razlage vojaškega urjenja in kako je uporaben za življenje vsakogar.

Tadej Sadar

družbapogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 2. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 2. 2019
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o novem sodnem letu

Gosta sta spregovorila o aktualnih zadevah na področju pravosodja.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Duhovna misel

VEČ ...|19. 2. 2019
Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozmandnevnik iz ruske frontespomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2019
Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Novomeški sakralni abonma

Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja, ki deluje v okviru škofijskega Zavoda Friderika Ireneja Baraga v letu 2019 začenja z novim projektom, Novomeškim sakralnim abonmajem, s katerim Novo mesto stopa ob bok drugim evropskim mestom.Prvi koncert bo že jutri v sredo 20. februarja ob 18. 30.

Jože Bartolj

novomeški sakralni abonmaMatej BurgerMarko Brodarič

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Slovenska himna

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 2. 2019
Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Zdaj je čas za rez sadnega drevja

Kako se rezi lotiti, s katerimi sadnimi vrstami najprej začeti, je svetoval Matjaž Maležič, vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura