Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom. 

Na praznik Porciunkule smo gostili frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Govorili smo o tem, kaj pomeni odpustiti – v duhovnem in psihološkem smislu: Ali lahko v odnosih vse popravimo sami? Kako se prenašajo krivice, zamere in neodpuščanje skozi generacije in kam v naše telo se zapišejo slaba dejanja? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Sv. Frančišek Asiški je nekaj časa omahoval med življenjem, ki bo posvečeno molitvi, a je spoznal, da je poklican tudi k poslanstvu oznanjevanja evangelija med ljudmi.  Tega ni počel sam, temveč skupaj z brati. Razvil je čudovito dinamiko življenja v samoti in apostolskega poslanstva v svetu.

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

V Katoliški Cerkvi se v devetih dneh žalovanja spominjamo papeža Frančiška in molimo zanj. Tako bo danes v baziliki sv. Petra četrta spominska maša, ki jo bo daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Številnim pa ostaja v srcu vstajenjski pogreb papeža v soboto, ki se ga je v imenu slovenskih katoličanov udeležil predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje. Tam se je zbralo 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov. In seveda veliko vernikov in turistov, med njimi precej Slovencev – družin in skupin najstnikov, ki so tja prišli na svoje jubilejno srečanje.

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.