Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Štipendisti ASEF tokrat iz ZDA, VB in Argentine

V tem poletju je na 10-tedenskem raziskovalnem obisku v Slovenji, domovini svojih prednikov, deset štipendistov Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Program finančno podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato jih je sprejela tudi državna sekretarka Vesna Humar. Letošnji štipendisti ASEF prihajajo iz ZDA, Argentine in Velike Britanije. Štipendisti ASEF imajo v času raziskovanja v Sloveniji tudi možnost, da izboljšajo svoje znanje slovenščine, tako da obiskujejo intenzivni tečaj. Pisarna ASEF zanje pripravi tudi različna srečanja, da se dobro spoznajo, povežejo in tudi odkrivajo lepote Slovenije. 

Izseljenska nedelja

Na izseljensko nedeljo je bil z nami škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Slišali ste o doživetem praznovanju dneva državnosti v Bruslju - več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [9:52], po o seji Sveta vlade za Slovence po svetu [37:07] in obisku štipendistov Asef [40:00]. Spomnili smo se pokojne rojakinje iz Avstralije, Drage Gelt [26:42]. 

Odprte prijave za štipendije ASEF

ASEF nas je obvestil, da so uradno odprte prijave za štipendije za leto 2024. ASEF nudi študentom finančno in ostalo podporo, ki jim omogoča, da se osredotočijo na svoje raziskave. Raziskovanje v tujini je triletni program, ki ponuja odlično priložnost za nadarjene slovenske študente, da pod mentorstvom slovenskih profesorjev opravijo 10-tedenski raziskovalni obisk na prestižnih svetovnih univerzah. Poleg tega so štipendisti ASEF vključeni v različne dejavnosti ASEF, kjer imajo priložnost v celoti uresničiti svoj potencial. Prijave so na voljo tako slovenskim študentom kot tudi drugim študentom s slovenskimi koreninami (na primer živijo v Italiji, Avstriji, Argentini, ZDA, Kanadi, Avstraliji, …). Tipičen prijavitelj je dodiplomski, magistrski ali doktorski študent. Odprte so tudi prijave za enoletni štipendijski program za obisk Slovenije za mlade posameznike slovenskega rodu, ki živijo v tujini. Za oba programa ASEF so prijave odprte do 29. oktobra.

Štipendisti ASEF v Sloveniji

Letos je bilo v okviru štipendijskega programa ASEF Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije izbranih 12 izjemnih mladih posameznikov slovenskih korenin, ki živijo v tujini, da obiščejo Slovenijo. Svoj 10-tedenski raziskovalni obisk pravkar opravlja sedem mladih iz Združenih držav Amerike, Argentine in Kanade. Sprejela jih je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki jim je zaželela, da bi v tednih v Sloveniji pod budnim očesom izjemnih mentorjev naredili korak naprej v svojih raziskavah in študiju, prav tako pa, da bi uspešno krepili svojo povezanost s svojimi slovenskimi koreninami. ASEF si prizadeva za »kroženje možganov« med Slovenijo in tujino ter vključuje mrežo več kot 50 slovenskih profesorjev, ki delujejo na več kot 45 univerzah po svetu in pokriva vse znanstvene vede. Vsako leto financira tudi več kot 20 slovenskih štipendistov, ki odhajajo na izobraževane v tujino. 

ASEF je izbrala novo generacijo štipendistov

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je izbrala novo generacijo štipendistov, ki bodo v letošnjem letu prišli na raziskovalni obisk v Slovenijo. Gre za 12 posameznikov s slovenskimi koreninami, ki prihajajo iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Štipendiste so izbrali na podlagi akademskih dosežkov, strasti do raziskovanja in želje po vzpostavitvi dolgotrajnih vezi s Slovenijo, so sporočili iz fundacije. Dodali so, da je takšna štipendija izjemna priložnost za akademsko in osebno rast. Štipendisti bodo imeli priložnost opraviti 10-tedenski raziskovalni ali delovni obisk pod mentorstvom profesorjev in podjetnikov na slovenskih univerzah, raziskovalnih centrih in podjetjih. Med obiskom bodo pridobili dragocene spretnosti in znanja ter spoznali slovensko kulturo in jezik. Ob tem se je ASEF zahvalil vsem donatorjem in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki mladim omogočajo to izkušnjo.

Aprilska seja komisije državnega zbora

O begu in kroženju možganov - o izseljevanju mladih iz Slovenije in vzpostavljanju pogojev za njihovo vračanje so včeraj govorili na Komisiji državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gost je bil tudi doc. dr. Dejan Valentinčič, in sicer je predstavil izsledke raziskovalnega poročila na to temo, ki sta ga pripravila ASEF in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kot je že pred časom povedal za naš radio, udeleženci poročila od naše države pričakujejo spremembo zakonodaje. Preučili so tudi ukrepe v evropskih državah. Doc. dr. Valentinčič. Vlada naj zato oblikuje ukrepe in programe za vračanje Slovencev v domovino ter vzpostavi enotno informacijsko točko za Slovence zunaj meja o sodelovanju, vračanju in priseljevanju, so včeraj sklenili v državnem zboru. Pri begu možganov pa ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.