Duhovna misel

VEČ ...|13. 7. 2020
Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

duhovnost

Duhovna misel

Iskati sebe? Kristusa!
Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)
VEČ ...|13. 7. 2020
Iskati sebe? Kristusa!
Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Za življenje

Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji
Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)
VEČ ...|11. 7. 2020

Petkov večer

VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

glasbaspominodnosiživljenje

Petkov večer

Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.
VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Marjan Bunič

glasbaspominodnosiživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Nataša Ličen

svetovanjemladiizobraževanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|5. 7. 2020
Živeti z negotovostjo

Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

Živeti z negotovostjo

Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

negotovostverakoronavirusupanježivljenje

Klepet z Metko Klevišar

Živeti z negotovostjo
Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.
VEČ ...|5. 7. 2020
Živeti z negotovostjo
Metka poudarja, da je celo naše življenje negotovost in da je odgovor v sprejemanju dane situacije in obenem tudi zaupanje v Božjo previdnost. Bodite z nami.

Damijana Medved

negotovostverakoronavirusupanježivljenje

Za življenje

VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosistaranjedemencaduhovnost

Za življenje

Izzivi ljubezni v starosti - demenca
Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca
Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjedemencaduhovnost

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 6. 2020
Silva Matos

Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Silva Matos

Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

družbapogovorduhovnostsvetovanjeodnosi

Kultura odnosov

Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.
VEČ ...|30. 6. 2020
Silva Matos
Znanost in tehniko človek razvija s svetlobno hitrostjo, medčloveški odnosi pa pozabljeni ležijo v kotu. Z oddajo Kultura odnosov želimo spodbuditi zavedanje, da je življenje vredno toliko, kolikor si iskreno prizadevamo za dobre odnose. Gostja je diplomirana psihologinja in terapevtka Silva Matos.

Marjan Bunič

družbapogovorduhovnostsvetovanjeodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 6. 2020
Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA

Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA

Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

družbapogovorgibanje fokolarov

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA
Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.
VEČ ...|28. 6. 2020
Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA
Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

Marta Jerebič

družbapogovorgibanje fokolarov

Za življenje

VEČ ...|27. 6. 2020
Martin Golob: V poletje

Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

Martin Golob: V poletje

Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

družbavzgojapogovorodnosimladi

Za življenje

Martin Golob: V poletje
Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.
VEČ ...|27. 6. 2020
Martin Golob: V poletje
Od korona maš, do nenavadnih birm, koruzništva, celibaterstva, prijateljev, staršev ,... do prestavitve na novo župnijo s pop, trenutno še, bohinjskim župnikom Martinom Golobom.

Mateja Feltrin Novljan

družbavzgojapogovorodnosimladi

Duhovna misel

VEČ ...|26. 6. 2020
Od besed v življenje

Ko je sestopil z gore, so mu sledile velike množice.(Mt 8, 1)

Od besed v življenje

Ko je sestopil z gore, so mu sledile velike množice.(Mt 8, 1)

duhovnost

Duhovna misel

Od besed v življenje
Ko je sestopil z gore, so mu sledile velike množice.(Mt 8, 1)
VEČ ...|26. 6. 2020
Od besed v življenje
Ko je sestopil z gore, so mu sledile velike množice.(Mt 8, 1)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|23. 6. 2020
Odvreči vso prtljago

Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.(Mt 7, 14)

Odvreči vso prtljago

Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.(Mt 7, 14)

duhovnost

Duhovna misel

Odvreči vso prtljago
Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.(Mt 7, 14)
VEČ ...|23. 6. 2020
Odvreči vso prtljago
Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.(Mt 7, 14)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

družbapogovorsvetovanjedružina

Za življenje

Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.
VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjedružina

Via positiva

VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

dobrodelnostodnosiotrocidružbavzgojamladi

Via positiva

S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Nataša Ličen

dobrodelnostodnosiotrocidružbavzgojamladi

Sol in luč

VEČ ...|16. 6. 2020
Jordan Peterson - Kakšen status imate v družbi in zakaj.

Nadaljevali smo s predstavitvijo odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje, ki je izšla pri založbi Družina in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani. Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo.

Jordan Peterson - Kakšen status imate v družbi in zakaj.

Nadaljevali smo s predstavitvijo odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje, ki je izšla pri založbi Družina in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani. Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo.

družbaodnosi

Sol in luč

Jordan Peterson - Kakšen status imate v družbi in zakaj.
Nadaljevali smo s predstavitvijo odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje, ki je izšla pri založbi Družina in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani. Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo.
VEČ ...|16. 6. 2020
Jordan Peterson - Kakšen status imate v družbi in zakaj.
Nadaljevali smo s predstavitvijo odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje, ki je izšla pri založbi Družina in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani. Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.
VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 6. 2020
Rekreacija za vse

V Vabilu na pot smo vas povabili k sodelovanju v dobrodelnem rekreativnem izzivu S srcem za morje otrok, predstavili smo Dan za življenje na Zelenici in napovedali prvega izmed vsebinskih pohodov z naslovom Spoznaj sosednjo vas.

Rekreacija za vse

V Vabilu na pot smo vas povabili k sodelovanju v dobrodelnem rekreativnem izzivu S srcem za morje otrok, predstavili smo Dan za življenje na Zelenici in napovedali prvega izmed vsebinskih pohodov z naslovom Spoznaj sosednjo vas.

športdružba

Vabilo na pot

Rekreacija za vse
V Vabilu na pot smo vas povabili k sodelovanju v dobrodelnem rekreativnem izzivu S srcem za morje otrok, predstavili smo Dan za življenje na Zelenici in napovedali prvega izmed vsebinskih pohodov z naslovom Spoznaj sosednjo vas.
VEČ ...|12. 6. 2020
Rekreacija za vse
V Vabilu na pot smo vas povabili k sodelovanju v dobrodelnem rekreativnem izzivu S srcem za morje otrok, predstavili smo Dan za življenje na Zelenici in napovedali prvega izmed vsebinskih pohodov z naslovom Spoznaj sosednjo vas.

Blaž Lesnik

športdružba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 6. 2020
Pomen obredov v življenju

V junijskem Klepetu z Metko Klevišar je bila tema pogovora pomen obredov v življenju. V času karantene je bilo naše življenje skorajda povsem izpraznjeno obredov in tudi zato se je okrepilo zavedanje o pomenu le-teh.

Pomen obredov v življenju

V junijskem Klepetu z Metko Klevišar je bila tema pogovora pomen obredov v življenju. V času karantene je bilo naše življenje skorajda povsem izpraznjeno obredov in tudi zato se je okrepilo zavedanje o pomenu le-teh.

pogovor

Klepet z Metko Klevišar

Pomen obredov v življenju
V junijskem Klepetu z Metko Klevišar je bila tema pogovora pomen obredov v življenju. V času karantene je bilo naše življenje skorajda povsem izpraznjeno obredov in tudi zato se je okrepilo zavedanje o pomenu le-teh.
VEČ ...|7. 6. 2020
Pomen obredov v življenju
V junijskem Klepetu z Metko Klevišar je bila tema pogovora pomen obredov v življenju. V času karantene je bilo naše življenje skorajda povsem izpraznjeno obredov in tudi zato se je okrepilo zavedanje o pomenu le-teh.

Damijana Medved

pogovor

Za življenje

VEČ ...|6. 6. 2020
Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostodnosikoronavirusmolitev

Za življenje

Moč molitve v medsebojnih odsnosih
V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|6. 6. 2020
Moč molitve v medsebojnih odsnosih
V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosikoronavirusmolitev

Iz naših krajev

VEČ ...|6. 6. 2020
Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka

Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka

Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

družbainfoduhovnost

Iz naših krajev

Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka
Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.
VEČ ...|6. 6. 2020
Maribor, Šempeter, Velike Lašče, Škofja Loka
Predstavili smo nekatere župnije in tamkajšnje versko življenje. Ob Dnevu za Magnificat, ki smo ga pripravili na Radiu Ognjišče, so molivci spregovorili o zanimivostih v teh župnijah ter predstavili skupine, ki v njih delujejo.

Andrej Šinko

družbainfoduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2020
Dati v Božje roke

Vsi so namreč vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.(Mr 12, 44)

Dati v Božje roke

Vsi so namreč vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.(Mr 12, 44)

duhovnost

Duhovna misel

Dati v Božje roke
Vsi so namreč vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.(Mr 12, 44)
VEČ ...|6. 6. 2020
Dati v Božje roke
Vsi so namreč vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.(Mr 12, 44)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo
Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo
Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|1. 6. 2020
Kako sprejeti zdravniško diagnozo

O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

Kako sprejeti zdravniško diagnozo

O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

zdravstvo

Svetovalnica

Kako sprejeti zdravniško diagnozo
O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.
VEČ ...|1. 6. 2020
Kako sprejeti zdravniško diagnozo
O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

Blaž Lesnik

zdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

komentar

Komentar Družina

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.
VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič

komentar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|24. 5. 2020
O sklepu katehetskega leta in Deklaraciji za življenje

V oddaji smo predstavili Deklaracijo za življenje in objavili pogovor z dr. Francem Zorcem o zaključevanju katehetskega leta v luči aktualnih zdravstvenih razmer.

O sklepu katehetskega leta in Deklaraciji za življenje

V oddaji smo predstavili Deklaracijo za življenje in objavili pogovor z dr. Francem Zorcem o zaključevanju katehetskega leta v luči aktualnih zdravstvenih razmer.

cerkevlokalnodružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

O sklepu katehetskega leta in Deklaraciji za življenje
V oddaji smo predstavili Deklaracijo za življenje in objavili pogovor z dr. Francem Zorcem o zaključevanju katehetskega leta v luči aktualnih zdravstvenih razmer.
VEČ ...|24. 5. 2020
O sklepu katehetskega leta in Deklaraciji za življenje
V oddaji smo predstavili Deklaracijo za življenje in objavili pogovor z dr. Francem Zorcem o zaključevanju katehetskega leta v luči aktualnih zdravstvenih razmer.

Petra Stopar

cerkevlokalnodružba

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

družbakoronaviruspogovorklepet

Za življenje

O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.
VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

koronaviruspogovor

Pogovor o

Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.
VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|17. 5. 2020
Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Križev pot
»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.
VEČ ...|17. 5. 2020
Križev pot
»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Cerkevduhovnostkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkevduhovnostkoronavirus

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.
VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Komentar tedna

VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.
VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

duhovnostevangelijisv. Janez

Globine

O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.
VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Srce se ne boji

VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Srce se ne boji

Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|8. 5. 2020
Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.

»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.

»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.
»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)
VEČ ...|8. 5. 2020
Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.
»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

duhovnost

Duhovna misel

Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)
VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|5. 5. 2020
Kako vstopiti v obdobje med že in še ne

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Kako vstopiti v obdobje med že in še ne

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

svetovanje

Svetovalnica

Kako vstopiti v obdobje med že in še ne
Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.
VEČ ...|5. 5. 2020
Kako vstopiti v obdobje med že in še ne
Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|4. 5. 2020
Pobiranje krompirja

Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

Pobiranje krompirja

Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Pobiranje krompirja
Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«
VEČ ...|4. 5. 2020
Pobiranje krompirja
Tudi pri vsakdanjih opravilih pride prav Marijina priprošnja. Polona je ob pobiranju krompirja spoznala, da se lahko moli kjer koli in kadar koli. Babica ji je poklonila lep rdeč rožni venec in ji dejala: »Uporabi ga vedno, ko se ti zdi potrebno. Naj te spremlja vse življenje.«

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|4. 5. 2020
Me poznaš? Tvoj sem!

Jaz sem dobri pastir; poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; svoje življenje dam za ovce.

Me poznaš? Tvoj sem!

Jaz sem dobri pastir; poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; svoje življenje dam za ovce.

duhovnost

Duhovna misel

Me poznaš? Tvoj sem!
Jaz sem dobri pastir; poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; svoje življenje dam za ovce.
VEČ ...|4. 5. 2020
Me poznaš? Tvoj sem!
Jaz sem dobri pastir; poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; svoje življenje dam za ovce.

Gregor Čušin

duhovnost

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 5. 2020
Strah pred smrtjo

Govorili smo o strahu, ki nas prežema in onemogoča, da bi življenje živeli v polnosti in hvaležnosti.

Strah pred smrtjo

Govorili smo o strahu, ki nas prežema in onemogoča, da bi življenje živeli v polnosti in hvaležnosti.

smrtstrahpogovorsvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

Strah pred smrtjo
Govorili smo o strahu, ki nas prežema in onemogoča, da bi življenje živeli v polnosti in hvaležnosti.
VEČ ...|3. 5. 2020
Strah pred smrtjo
Govorili smo o strahu, ki nas prežema in onemogoča, da bi življenje živeli v polnosti in hvaležnosti.

Damijana Medved

smrtstrahpogovorsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|2. 5. 2020
Kaj nam sploh pomeni delo

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Kaj nam sploh pomeni delo

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostpogovordružba

Za življenje

Kaj nam sploh pomeni delo
V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|2. 5. 2020
Kaj nam sploh pomeni delo
V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovordružba

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.
VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Radio Ognjišče

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Ostanimo povezani

VEČ ...|29. 4. 2020
Lojze Kozar ml.: Domov

»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

Lojze Kozar ml.: Domov

»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

duhovnostkoronavirusnagovor

Ostanimo povezani

Lojze Kozar ml.: Domov
»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.
VEČ ...|29. 4. 2020
Lojze Kozar ml.: Domov
»Pozdravljeni doma!« Tako bi lahko rekel v skladu z geslom »Ostanimo doma«, ki že nekaj tednov kroji naše življenje. A vendar moram ta pozdrav oz. to geslo nekoliko dopolniti.

Kje smo doma? Kje je naš dom? Lahko rečem, da v hiši, v stanovanju, kjer prebivam, kjer so ob meni ljudje, ki jih imam rad. A ta dom ni vse. Že kar nekaj mojih ljudi so odpeljali iz doma in se niso več vrnili. Našli so nov dom, tistega, o katerem je blaženi škof Slomšek zapel v pesmi V nebesih sem doma. Naš pravi dom so torej nebesa. Zato še nihče od nas ni doma, tudi če sedimo v svojem stanovanju in »ostajamo doma«.

V rubriki »Ostanímo povezano občestvo« nas je nagovoril župnik v Odráncih Alojzij Kozár mlajši.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirusnagovor

Duhovna misel

VEČ ...|27. 4. 2020
Jed, ki ne míne

Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. (Jn 6, 26-27)

Jed, ki ne míne

Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. (Jn 6, 26-27)

duhovnost

Duhovna misel

Jed, ki ne míne
Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. (Jn 6, 26-27)
VEČ ...|27. 4. 2020
Jed, ki ne míne
Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki propade, temveč za jed, ki ostane za večno življenje. (Jn 6, 26-27)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|26. 4. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

spomin

Moja zgodba

Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.
VEČ ...|26. 4. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

Jože Bartolj

spomin

Za življenje

VEČ ...|25. 4. 2020
Kako se spoprijeti s strahom

V dneh pandemije in prisilne samoizolacije smo v oddaji gostili bohinjskega župnika Martina Goloba, s katerim smo se pogovarjali o tem kako se spoprijeti z osebnimi strahovi.

Kako se spoprijeti s strahom

V dneh pandemije in prisilne samoizolacije smo v oddaji gostili bohinjskega župnika Martina Goloba, s katerim smo se pogovarjali o tem kako se spoprijeti z osebnimi strahovi.

družbaduhovnostodnosipogovor

Za življenje

Kako se spoprijeti s strahom
V dneh pandemije in prisilne samoizolacije smo v oddaji gostili bohinjskega župnika Martina Goloba, s katerim smo se pogovarjali o tem kako se spoprijeti z osebnimi strahovi.
VEČ ...|25. 4. 2020
Kako se spoprijeti s strahom
V dneh pandemije in prisilne samoizolacije smo v oddaji gostili bohinjskega župnika Martina Goloba, s katerim smo se pogovarjali o tem kako se spoprijeti z osebnimi strahovi.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosipogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Doživetja narave

VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|14. 7. 2020
Žalostni del dne 14. 7.

Molili so radiijski sodelavci. Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Žalostni del dne 14. 7.

Molili so radiijski sodelavci. Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar