Duhovna misel

VEČ ...|7. 4. 2020
Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

duhovnost

Duhovna misel

Ni treba čakati
Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.
VEČ ...|7. 4. 2020
Ni treba čakati
Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 4. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

pogovorkomentarkoronavirusdružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus
Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?
VEČ ...|6. 4. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus
Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Jože Bartolj

pogovorkomentarkoronavirusdružbapolitika

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Za življenje

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?
Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.
VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?
Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?

Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?

Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

Radijski misijon 2020duhovnost

Radijski misijon 2020

6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.
VEČ ...|3. 4. 2020
6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

Mateja Subotičanec

Radijski misijon 2020duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|2. 4. 2020
Drugi pogled: Aleš Čerin

Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, spraševati če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole temo? Če bi presojali le z našega, človeškega vidika, so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled, Božji, ta pa je čisto drugačen ...

Drugi pogled: Aleš Čerin

Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, spraševati če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole temo? Če bi presojali le z našega, človeškega vidika, so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled, Božji, ta pa je čisto drugačen ...

duhovnostživljenjeveseljeRadijski misijon 2020

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Aleš Čerin
Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, spraševati če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole temo? Če bi presojali le z našega, človeškega vidika, so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled, Božji, ta pa je čisto drugačen ...
VEČ ...|2. 4. 2020
Drugi pogled: Aleš Čerin
Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, spraševati če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole temo? Če bi presojali le z našega, človeškega vidika, so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled, Božji, ta pa je čisto drugačen ...

Radio Ognjišče

duhovnostživljenjeveseljeRadijski misijon 2020

Svetovalnica

VEČ ...|31. 3. 2020
Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

svetovanjedružbaodnosi

Svetovalnica

Dr. Jože Ramovš
S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.
VEČ ...|31. 3. 2020
Dr. Jože Ramovš
S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosi

Radijski misijon 2020

VEČ ...|31. 3. 2020
Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

Dr. Jože Ramovš

S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

svetovanjedružbaodnosiRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Dr. Jože Ramovš
S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.
VEČ ...|31. 3. 2020
Dr. Jože Ramovš
S smislom se je vse svoje življenje ukvarjal tudi dunajski psihiater Viktor Frankl. Njegov učenec je tudi dr. Jože Ramovš. Z »glavo in srcem« se človek v svoji vsakdanji stvarnosti smiselno orientira, doživlja naravo in kulturo, zlasti pa ljubeče sožitje z ljudmi.

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosiRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

VEČ ...|29. 3. 2020
1. misijonski nagovor: p. Anselm Grün – Si upaš živeti?

„Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati.“ S temi besedami svoj nagovor začne benediktinski pater Anselm Grün, ki odpira letošnji radijski misijon. Med drugim naglasi:“Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim“.

1. misijonski nagovor: p. Anselm Grün – Si upaš živeti?

„Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati.“ S temi besedami svoj nagovor začne benediktinski pater Anselm Grün, ki odpira letošnji radijski misijon. Med drugim naglasi:“Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim“.

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

1. misijonski nagovor: p. Anselm Grün – Si upaš živeti?
„Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati.“ S temi besedami svoj nagovor začne benediktinski pater Anselm Grün, ki odpira letošnji radijski misijon. Med drugim naglasi:“Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim“.
VEČ ...|29. 3. 2020
1. misijonski nagovor: p. Anselm Grün – Si upaš živeti?
„Doživljam, da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci, bojijo se življenje oblikovati.“ S temi besedami svoj nagovor začne benediktinski pater Anselm Grün, ki odpira letošnji radijski misijon. Med drugim naglasi:“Samo če vidim v svojem življenju smisel, dobim moč za življenje in željo, da se ga lotim“.

Tadej Sadar

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

VEČ ...|29. 3. 2020
Drugi pogled: p. Pavle Jakop - Si upaš živeti?

Živeti je treba v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Živeti zares, polno, odgovorno, z veseljem … Potrebujemo moč in pogum in ni prav, da od dolžnosti pobegnemo v pobožnost. Kako biti zaljubljen v življenje, kako biti občudovalci življenja?

Drugi pogled: p. Pavle Jakop - Si upaš živeti?

Živeti je treba v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Živeti zares, polno, odgovorno, z veseljem … Potrebujemo moč in pogum in ni prav, da od dolžnosti pobegnemo v pobožnost. Kako biti zaljubljen v življenje, kako biti občudovalci življenja?

duhovnost

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: p. Pavle Jakop - Si upaš živeti?
Živeti je treba v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Živeti zares, polno, odgovorno, z veseljem … Potrebujemo moč in pogum in ni prav, da od dolžnosti pobegnemo v pobožnost. Kako biti zaljubljen v življenje, kako biti občudovalci življenja?
VEČ ...|29. 3. 2020
Drugi pogled: p. Pavle Jakop - Si upaš živeti?
Živeti je treba v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Živeti zares, polno, odgovorno, z veseljem … Potrebujemo moč in pogum in ni prav, da od dolžnosti pobegnemo v pobožnost. Kako biti zaljubljen v življenje, kako biti občudovalci življenja?

P. Pavle Jakop

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Duhovni nagovor

5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Za življenje

VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Ne bojte se!
To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.
VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!
To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Mateja Feltrin Novljan

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

VEČ ...|21. 3. 2020
Družine v času koronavirusa

Družine v času koronavirusa

družbaodnosipogovor

Za življenje

Družine v času koronavirusa
VEČ ...|21. 3. 2020
Družine v času koronavirusa

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Srečanja

VEČ ...|17. 3. 2020
Posledice alkoholizma na svojce

Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

Posledice alkoholizma na svojce

Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

družbasvetovanjevzgojaizobraževanjeodnosipogovor

Srečanja

Posledice alkoholizma na svojce
Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.
VEČ ...|17. 3. 2020
Posledice alkoholizma na svojce
Ko govorimo o alkoholizmu, se pogosto osredotočimo na težave zasvojenca z alkoholom in na njegove družinske člane. Pozabljamo pa na posledice, ki jih ti družinski člani nosijo s seboj vse življenje, tudi ko že ustvarijo svojo družino. Za kaj gre pri tem in kako presekati ta krog, je tekla beseda. Sodelovala sta psihiatrinja in družinska terapevtka iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici v Idriji. dr. Janja Milič in predstavnica skupine Al-Anon. Če pomislimo, da je po nekaterih podatkih skoraj milijon Slovencev prizadetih zaradi alkoholizma svojih domačih, potem gre za res velik problem in izziv, s katerim se moramo soočiti.

Marjana Debevec

družbasvetovanjevzgojaizobraževanjeodnosipogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|15. 3. 2020
Cerkev in koronavirus

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

Cerkev in koronavirus

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

družbaduhovnostsvetovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkev in koronavirus
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.
VEČ ...|15. 3. 2020
Cerkev in koronavirus
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

Petra StoparSilvestra Sadar

družbaduhovnostsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Dron starši

Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Za življenje

Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.
VEČ ...|14. 3. 2020
Dron starši
Težave z govorom, odklonilno vedenje triletnika, ljubosumje, odklanjanje hrane, ... so izhodišča vprašanj poslušalk in poslušalcev, na katera je odgovoril Marko Muhant, specialni pedagog.

Nataša Ličen

družbavzgojaizobraževanjeodnosiotrocipogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 3. 2020
Ob Tednu katoliškega šolstva

Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

Ob Tednu katoliškega šolstva

Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

družbamladiotrocivzgojateden katoliškega šolstvaželimljegimnazija

Sobotna iskrica

Ob Tednu katoliškega šolstva
Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.
VEČ ...|14. 3. 2020
Ob Tednu katoliškega šolstva
Otroška oddaja je tokrat svoje minute namenila sklepu Tedna katoliškega šolstva. Lahko ste slišali klic učencev in dijakov, prošnjo sklada in hvaležnost tistih, ki ste jim že ali pa jim še boste s svojim darom pomagali na poti skozi življenje.

Jure Sešek

družbamladiotrocivzgojateden katoliškega šolstvaželimljegimnazija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Iva Dimic na Srečanju pod lipami

Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.
VEČ ...|8. 3. 2020
Iva Dimic na Srečanju pod lipami
Kakšen je položaj žensk v politiki? Kako usklajevati vlogo mame in političarke in to tudi, ko pride bolezen? Kako dobro poznamo življenje rojakov v zamejstvu in po svetu? O tem je med drugim na nedavnem Srečanju pod lipami v Gorici govorila poslanka Iva Dimic, ki vodi državnozborsko komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodil časnikar Julijan Čavdek.

Matjaž Merljak

inforojaki

Za življenje

VEČ ...|7. 3. 2020
Strah lahko popolnoma ohromi življenje

Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Strah lahko popolnoma ohromi življenje

Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

odnosiduhovnostdružbakoronavirusvzgoja

Za življenje

Strah lahko popolnoma ohromi življenje
Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|7. 3. 2020
Strah lahko popolnoma ohromi življenje
Pretiran strah nas lahko ohromi in včasih celo pripravi do nerazumnih reakcij. Kako v napetih razmerah poiskati moč za trezno ravnanje? Gost oddaje je bil doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostdružbakoronavirusvzgoja

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Naš gost

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Via positiva

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti

Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti

Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

svetovanjevzgojaizobraževanje

Via positiva

Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.

Nataša Ličen

svetovanjevzgojaizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

mladiodnosi

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.
VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Tadej Sadar

mladiodnosi

Za življenje

VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Za življenje

Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.
VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Za življenje

VEČ ...|22. 2. 2020
Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

družbamladipogovor

Za življenje

Post v znamenju hvaležnosti
V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.
VEČ ...|22. 2. 2020
Post v znamenju hvaležnosti
V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Mateja Feltrin Novljan

družbamladipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|21. 2. 2020
Za življenje?

Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? (Mr 8, 36 – 37)

Za življenje?

Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? (Mr 8, 36 – 37)

duhovnost

Duhovna misel

Za življenje?
Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? (Mr 8, 36 – 37)
VEČ ...|21. 2. 2020
Za življenje?
Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? (Mr 8, 36 – 37)

Gregor Čušin

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 2. 2020
241. oddaja

Tokrat smo z vami obujali spomine na mons. Franca Boleta, predvajali pa smo skladbe: Solinar – Faraoni, My way – Frank Sinatra, Hvala ti živote - Gabi Novak, Spoznanje – Minores, Lastovka – Elda Viler, En aranjuez con mi amor – Nana Mouskouri, Nel blu dipinto di blu – Domenico Modugno, Galeb i ja – Oliver Dragojević, Življenje – Duša Počkaj, Kam odhajam – Jožica Svete; Goodbye my love, goodbye – Demis Roussos, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Une vie d’amour – Mireille Mathieu & Charles Aznavour, Con te partiro – Rudi Šantl & Tereza Kesovija.

241. oddaja

Tokrat smo z vami obujali spomine na mons. Franca Boleta, predvajali pa smo skladbe: Solinar – Faraoni, My way – Frank Sinatra, Hvala ti živote - Gabi Novak, Spoznanje – Minores, Lastovka – Elda Viler, En aranjuez con mi amor – Nana Mouskouri, Nel blu dipinto di blu – Domenico Modugno, Galeb i ja – Oliver Dragojević, Življenje – Duša Počkaj, Kam odhajam – Jožica Svete; Goodbye my love, goodbye – Demis Roussos, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Une vie d’amour – Mireille Mathieu & Charles Aznavour, Con te partiro – Rudi Šantl & Tereza Kesovija.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

241. oddaja
Tokrat smo z vami obujali spomine na mons. Franca Boleta, predvajali pa smo skladbe: Solinar – Faraoni, My way – Frank Sinatra, Hvala ti živote - Gabi Novak, Spoznanje – Minores, Lastovka – Elda Viler, En aranjuez con mi amor – Nana Mouskouri, Nel blu dipinto di blu – Domenico Modugno, Galeb i ja – Oliver Dragojević, Življenje – Duša Počkaj, Kam odhajam – Jožica Svete; Goodbye my love, goodbye – Demis Roussos, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Une vie d’amour – Mireille Mathieu & Charles Aznavour, Con te partiro – Rudi Šantl & Tereza Kesovija.
VEČ ...|20. 2. 2020
241. oddaja
Tokrat smo z vami obujali spomine na mons. Franca Boleta, predvajali pa smo skladbe: Solinar – Faraoni, My way – Frank Sinatra, Hvala ti živote - Gabi Novak, Spoznanje – Minores, Lastovka – Elda Viler, En aranjuez con mi amor – Nana Mouskouri, Nel blu dipinto di blu – Domenico Modugno, Galeb i ja – Oliver Dragojević, Življenje – Duša Počkaj, Kam odhajam – Jožica Svete; Goodbye my love, goodbye – Demis Roussos, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Une vie d’amour – Mireille Mathieu & Charles Aznavour, Con te partiro – Rudi Šantl & Tereza Kesovija.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

duhovnostpogovorspomin

Radijska kateheza

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.
VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

duhovnostpogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje

Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje

Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Venezuelapogovordružba

Z ljudmi na poti

Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?
VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Helena Kržinik

Venezuelapogovordružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Ivan Salmič (1914 - 1943)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

spominIvan Salmič

Slovenski mučenci 20. stoletja

Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.
VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Jože Bartolj

spominIvan Salmič

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sol in luč

Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

O življenju in smrti

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|2. 2. 2020
O življenju in smrti
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar sva govorili o pogovorih o življenju in smrti, ki jih z Julko Žagar vodita v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

pogovorživljenjesmrtbolezenstarost

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2020
O zaupanju in darovanju pred svečnico

O tem, kako prepoznati, sprejeti in živeti svoje poslanstvo in predvsem poslanstvo matere in očeta je spregovoril klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Vsaka mama trpi ob svojem otroku in vprašanjih, kot so: ali bo šel po pravi poti, se bo razvil, ali bo z njim vse v redu?

O zaupanju in darovanju pred svečnico

O tem, kako prepoznati, sprejeti in živeti svoje poslanstvo in predvsem poslanstvo matere in očeta je spregovoril klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Vsaka mama trpi ob svojem otroku in vprašanjih, kot so: ali bo šel po pravi poti, se bo razvil, ali bo z njim vse v redu?

duhovnostposlanstvoodnosi

Za življenje

O zaupanju in darovanju pred svečnico
O tem, kako prepoznati, sprejeti in živeti svoje poslanstvo in predvsem poslanstvo matere in očeta je spregovoril klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Vsaka mama trpi ob svojem otroku in vprašanjih, kot so: ali bo šel po pravi poti, se bo razvil, ali bo z njim vse v redu?
VEČ ...|1. 2. 2020
O zaupanju in darovanju pred svečnico
O tem, kako prepoznati, sprejeti in živeti svoje poslanstvo in predvsem poslanstvo matere in očeta je spregovoril klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Vsaka mama trpi ob svojem otroku in vprašanjih, kot so: ali bo šel po pravi poti, se bo razvil, ali bo z njim vse v redu?

Blaž Lesnik

duhovnostposlanstvoodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|28. 1. 2020
Tek za življenjem, Moč Duha

Avtor dveh pretresljivih knjig prihaja iz Trbovelj. Mitja Duh je hodil po robu življenja, zdaj pa je osredotočen na lepe in tople stvari in predvsem ljudi.

Tek za življenjem, Moč Duha

Avtor dveh pretresljivih knjig prihaja iz Trbovelj. Mitja Duh je hodil po robu življenja, zdaj pa je osredotočen na lepe in tople stvari in predvsem ljudi.

družbamladiodnosi

Od slike do besede

Tek za življenjem, Moč Duha
Avtor dveh pretresljivih knjig prihaja iz Trbovelj. Mitja Duh je hodil po robu življenja, zdaj pa je osredotočen na lepe in tople stvari in predvsem ljudi.
VEČ ...|28. 1. 2020
Tek za življenjem, Moč Duha
Avtor dveh pretresljivih knjig prihaja iz Trbovelj. Mitja Duh je hodil po robu življenja, zdaj pa je osredotočen na lepe in tople stvari in predvsem ljudi.

Mateja Subotičanec

družbamladiodnosi

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

družbaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.
VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe
Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Naš gost

Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

politikadružbakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.
VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše

politikadružbakomentarkultura

Za življenje

VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

odnosiotrocipogovorvzgoja

Za življenje

Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.
VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij
O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Mateja Subotičanec

odnosiotrocipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravazdravstvo

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Za življenje

VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Bližina med staršema otroku lahko da največ

Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Za življenje

Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.
VEČ ...|11. 1. 2020
Bližina med staršema otroku lahko da največ
Marko Juhant, specialni pedagog je v oddaji spodbudil k razvajanju partnerja, ne otrok. Vzgoja je proces, ni druge poti, kot da, ob želji dati najboljše otrokom, izboljšujemo tudi sebe. Kjer je bližina, dotik in spoštovanje, reden dialog, tam je sreča doma.

Nataša Ličen

družbamladiodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.
VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Novi začetki in ambicije

Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostodnosivzgojadružba

Za življenje

Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|4. 1. 2020
Novi začetki in ambicije
Prelom s starim in začetek novega vedno izzove izzive, ambicije in pa tudi strahove ali celo (vsaj na zunaj) ravnodušnost. Človek lahko v vsem tem raste samo v odnosu. Odločitev, vztrajnost in molitev so ključne besede v pestri paleti odzivov na nove začetke. Z nami o tem razmišljal frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosivzgojadružba

Kultura odnosov

VEČ ...|31. 12. 2019
Duhovna razsežnost hoje

Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.

Duhovna razsežnost hoje

Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.

duhovnostodnosipogovorhoja

Kultura odnosov

Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.
VEČ ...|31. 12. 2019
Duhovna razsežnost hoje
Vsi nekako hodimo skozi življenje, le načini so zelo različni. Pravimo, da lahko človeka že od daleč spoznamo po hoji. Sveta družina je hodila od vrat do vrat. Kakšno mesto ima hoja v Svetem pismu? Na vsa ta in druga podobna vprašanja odgovarja p. dr. Tadej Strehovec.

Marjan Bunič

duhovnostodnosipogovorhoja

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

pogovorglasbaspomin

Z ljudmi na poti

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

pogovorglasbaspomin

Za življenje

VEČ ...|28. 12. 2019
S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

družbaduhovnostodnosi

Za življenje

S duhovnikom Robertom Friškovec o miru
V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.
VEČ ...|28. 12. 2019
S duhovnikom Robertom Friškovec o miru
V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec s katerim bomo govorili o… o čem drugem kot o miru in praznikih.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|27. 12. 2019
Rodilo se je Življenje.

Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. (Jn 20, 4)

Rodilo se je Življenje.

Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. (Jn 20, 4)

duhovnost

Duhovna misel

Rodilo se je Življenje.
Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. (Jn 20, 4)
VEČ ...|27. 12. 2019
Rodilo se je Življenje.
Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. (Jn 20, 4)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|21. 12. 2019
Istovetnost in identiteta

Gostili smo zakonca Perko. Z njima smo govorili o identiteti posameznika in posledicah, ki jih globalizacija prinaša.

Istovetnost in identiteta

Gostili smo zakonca Perko. Z njima smo govorili o identiteti posameznika in posledicah, ki jih globalizacija prinaša.

družbaizobraževanjeodnosi

Za življenje

Istovetnost in identiteta
Gostili smo zakonca Perko. Z njima smo govorili o identiteti posameznika in posledicah, ki jih globalizacija prinaša.
VEČ ...|21. 12. 2019
Istovetnost in identiteta
Gostili smo zakonca Perko. Z njima smo govorili o identiteti posameznika in posledicah, ki jih globalizacija prinaša.

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjeodnosi

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom

Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Radijska kateheza

Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.
VEČ ...|21. 12. 2019
Kot betlehemski pastirji se srečajmo z Jezusom
Z msgr. Mirom Šlibarjem smo ustvarjali tokratno katehezo za bolnike.

Damijana Medved

božičadventvečno življenjebolezentrpljenjeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|7. 4. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|5. 4. 2020
Kristina Lenc - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Kristine Lenc. Rojena je bila decembra 1945, sedem mesecev po smrti svojega očeta, po rodu Poljaka. Njegova smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti. Pričevalka bi rada našla njegov grob in mu postavila skromno obeležje.

Kristina Lenc - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Kristine Lenc. Rojena je bila decembra 1945, sedem mesecev po smrti svojega očeta, po rodu Poljaka. Njegova smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti. Pričevalka bi rada našla njegov grob in mu postavila skromno obeležje.

Jože Bartolj

spominKristina Lenc

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2020
Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Matjaž Merljak

kuhajmo