Za življenje

VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Za življenje

Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.
VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Mateja Feltrin Novljan

naravaizobraževanjevzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Naš gost

V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

komentar

Komentar tedna

Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Karitas

VEČ ...|18. 8. 2019
Akcija Za srce Afrike

Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

Akcija Za srce Afrike

Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

odnosipomočafrika

Karitas

Akcija Za srce Afrike
Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.
VEČ ...|18. 8. 2019
Akcija Za srce Afrike
Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

Petra Stopar

odnosipomočafrika

Za življenje, za danes in za jutri

VEČ ...|17. 8. 2019
Vsi se staramo

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

Vsi se staramo

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

odnosidružbaduhovnostizobraževanjevzgoja

Za življenje, za danes in za jutri

Vsi se staramo
Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.
VEČ ...|17. 8. 2019
Vsi se staramo
Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

Mateja Subotičanec

odnosidružbaduhovnostizobraževanjevzgoja

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Naš gost

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Sol in luč

VEČ ...|13. 8. 2019
Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

duhovnost

Sol in luč

Metka Klevišar: O smislu življenja.
Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.
VEČ ...|13. 8. 2019
Metka Klevišar: O smislu življenja.
Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Tadej SadarDamjana Medved

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Luč v temi

VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Pogovor z Damijanom Vizjakom

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

družbamladipogovor

Luč v temi

Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.
VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Sonja Pungertnik

družbamladipogovor

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.
VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?
Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Bovška dolina

Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

izročilokulturadediščinaturizemnarava

Zakladi naše dediščine

Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaturizemnarava

Svetovalnica

VEČ ...|5. 8. 2019
Kako rešiti življenje

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Kako rešiti življenje

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kako rešiti življenje
Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako rešiti življenje
Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Za življenje

VEČ ...|3. 8. 2019
O čustvenih zlorabah

V oddaji smo govorili o čustvenih zlorabah. Otroci, ki postanejo skrbniki za čustva svojih staršev, se zaradi tega odpovedo sebi in svojim potrebam. Kako prepoznati prikrite čustvene zlorabe in kako ustvariti nove odnose. O vsem tem smo se pogovarjali v živo s kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

O čustvenih zlorabah

V oddaji smo govorili o čustvenih zlorabah. Otroci, ki postanejo skrbniki za čustva svojih staršev, se zaradi tega odpovedo sebi in svojim potrebam. Kako prepoznati prikrite čustvene zlorabe in kako ustvariti nove odnose. O vsem tem smo se pogovarjali v živo s kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

duhovnostodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

O čustvenih zlorabah
V oddaji smo govorili o čustvenih zlorabah. Otroci, ki postanejo skrbniki za čustva svojih staršev, se zaradi tega odpovedo sebi in svojim potrebam. Kako prepoznati prikrite čustvene zlorabe in kako ustvariti nove odnose. O vsem tem smo se pogovarjali v živo s kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
VEČ ...|3. 8. 2019
O čustvenih zlorabah
V oddaji smo govorili o čustvenih zlorabah. Otroci, ki postanejo skrbniki za čustva svojih staršev, se zaradi tega odpovedo sebi in svojim potrebam. Kako prepoznati prikrite čustvene zlorabe in kako ustvariti nove odnose. O vsem tem smo se pogovarjali v živo s kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosisvetovanjevzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.
VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

infopolitikapogovordržavni svet

Informativni prispevki

Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«
VEČ ...|30. 7. 2019
Kovšca: »Slovensko družbo je treba ozdraviti razdeljenosti na dve vojskujoči se strani«
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Alen Salihović

infopolitikapogovordržavni svet

Za življenje

VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

duhovnostpočitekhumor

Za življenje

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.
VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpočitekhumor

Kolokvij

VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

mladidružbaduhovnostpogovor

Kolokvij

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.
VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Marjan Bunič

mladidružbaduhovnostpogovor

Za življenje, za danes in za jutri

VEČ ...|20. 7. 2019
Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

družbaduhovnostkulturapogovorvzgoja

Za življenje, za danes in za jutri

Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?
VEČ ...|20. 7. 2019
Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkulturapogovorvzgoja

Radijski roman

VEČ ...|18. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del
V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.
VEČ ...|18. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del
V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Stres otrok

S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Za življenje

Stres otrok
S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.
VEČ ...|13. 7. 2019
Stres otrok
S stresom se v sodobnem kaotičnem družbenem svetu sooča vse več otrok, vse mlajših. Specialnega pedagoga, pisatelja in predavatelja Marka Juhanta smo vprašali, kako pomagati. Koristni nasveti, ki bi jih morali slišati vsi, ki so vključeni v vzgojo otrok.

Nataša Ličen

družbamladivzgojapogovorodnosiotroci

Za življenje

VEČ ...|6. 7. 2019
O odgovornosti staršev in otrok

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

O odgovornosti staršev in otrok

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosivzgojaotrocipočitnicepopravni izpiti

Za življenje

O odgovornosti staršev in otrok
Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|6. 7. 2019
O odgovornosti staršev in otrok
Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosivzgojaotrocipočitnicepopravni izpiti

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Sol in luč

VEČ ...|2. 7. 2019
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravaodnosi

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|2. 7. 2019
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Dogodki

VEČ ...|30. 6. 2019
Življenje na misijonu v Kiguhu

Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Življenje na misijonu v Kiguhu

Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Burundi 2019

Dogodki

Življenje na misijonu v Kiguhu
Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.
VEČ ...|30. 6. 2019
Življenje na misijonu v Kiguhu
Jure nam je predstavil kako poteka velik del tovornega prometa v Burundiju - s kolesi. Povedal nam je tudi žalostno zgodbo o ženi, ki jo je zapustil mož, ker, med drugim, ni dovolj izobražena; odšel pa je z žensko, ki ima končane tri razrede osnovne šole.

Jure Sešek

Burundi 2019

Iz Betanije

VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?

Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Kdo je p. Jacques Phillipe?

Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

duhovnostdružinska katehezaknjiga

Iz Betanije

Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.
VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Blaž Lesnik

duhovnostdružinska katehezaknjiga

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

varno na vrh

Dogodki

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.
VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Globine

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Globine

o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.
VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|4. 6. 2019
Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?
Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«
VEČ ...|4. 6. 2019
Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?
Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.
VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Damijana Medved

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

odnosizlorabeduhovnost

Za življenje

Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.
VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Blaž Lesnik

odnosizlorabeduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Svetovalnica

Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Za sožitje

Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?
VEČ ...|28. 5. 2019
Dobre navade
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosisvetovanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

politikaspomindružba

Od slike do besede

Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politikaspomindružba

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

družbaodnosisvetovanje

Za življenje

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.
VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Darja Pečnik

komentardružbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Za življenje

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.
VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Franc Kosem

Kulturni utrinki

Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.
VEČ ...|17. 5. 2019
Pomladni festival petja - Čipke in Baraga - 50 let APZ France Prešeren - Sibrass koncert
Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Jože Bartolj

Franc Kosem

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.
VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Nataša Ličen

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

odnosidružina

Za življenje

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.
VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

Blaž Lesnik

odnosidružina

Duhovna misel

VEČ ...|3. 5. 2019
Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.

Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.

Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

duhovnost

Duhovna misel

Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.
Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)
VEČ ...|3. 5. 2019
Ni stranskih vhodov. Skrivnih vrat. Zasilnih izhodov.
Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. (Jn 14, 6)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|2. 5. 2019
Pričujem o tem? Z življenjem!

Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

Pričujem o tem? Z življenjem!

Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

duhovnost

Duhovna misel

Pričujem o tem? Z življenjem!
Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)
VEČ ...|2. 5. 2019
Pričujem o tem? Z življenjem!
Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem, kar je videl in slišal. (Jn 3, 31)

Gregor Čušin

duhovnost

Šmarnice

VEČ ...|1. 5. 2019
Ž kot življenje

Ž kot življenje

duhovnost

Šmarnice

Ž kot življenje
VEČ ...|1. 5. 2019
Ž kot življenje

Gregor Čušin

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Sol in luč

VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|23. 8. 2019
Doživetja narave

Doživetja narave

Blaž Lesnik

Duhovni nagovor

VEČ ...|25. 8. 2019
21. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

21. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|25. 8. 2019
Častitljivi del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Častitljivi del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 8. 2019
Sv. Ludvik IX, Francoski kralj

Sv. Ludvik IX, Francoski kralj

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|25. 8. 2019
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 8. 2019
Prerok Zaharija