V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
V tokratni oddaji smo poskusili bolje spoznati življenje gluhih in naglušnih. Naš gost je bil Matjaž Juhart, ki bodi strokovno službo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Predstavil je prizadevanja Zveze in svoje želje za prihodnost strnil v treh točkah: razvoj znakovnega jezika, dostopnost gluhim in naglušnim ter skrb za osebe z okvaro sluha, ki v zadnjem času številčno zelo naraščajo.
V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.
Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.
V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.
Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.
Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.
Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče