Is podcast
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
V soboto je na Stični mladih potekala vrsta različnih delavnic. Ena izmed njih je bila Zakaj moliti? O tem je tudi za naš radio spregovoril frančiškan brat Miran Špelič.
V soboto je na Stični mladih potekala vrsta različnih delavnic. Ena izmed njih je bila Zakaj moliti? O tem je tudi za naš radio spregovoril frančiškan brat Miran Špelič.
V soboto sta na eni izmed delavnic o tem zakaj Cerkev nasprotuje ideji LGBTQIA+ spregovorila Domen Golob in Janez Meden. Kje se ideologija Cerkve in te skupnosti strinjata in kje razideta?
V soboto sta na eni izmed delavnic o tem zakaj Cerkev nasprotuje ideji LGBTQIA+ spregovorila Domen Golob in Janez Meden. Kje se ideologija Cerkve in te skupnosti strinjata in kje razideta?
V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Je menopavza prezrto obdobje? Kakšni so simptomi, kako in zakaj se začnejo hormonske spremembe, kako vplivajo na življenje ženske, kako lahko omilimo nekatere neljube težave in še marsikaj, je povedala Magdalena Fabčič.
Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto.
V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik. Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.
Ob tradicionalnem festivalu verne mladine v Stični smo se pogovarjali z dr. Janezom Grilom, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj let tudi medškofijski asistent za študente. Še danes se govori o številčnejši udeležbi mladih iz Slovenije na več srečanjih po Evropi v osemdesetih letih, bil je tudi v pripravljalnem odboru za oba papeževa obiska, član komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ter nekaj let tudi vodja tiskovnega urada in še marsikaj. Bil je predavatelj pastoralne sociologije na Teološki fakulteti, dejaven publicist in med drugim tudi velik ljubitelj gora - prejel je zlati znak Planinske zveze Slovenije, najbolj pa ga širša javnost pozna po dvajsetletnem zavzetem delu urednika in vodje založbe Družina, katoliškega tednika, kjer je izdatno prispeval k razmahu izdajateljske dejavnosti. V novomeški škofiji je zdaj stolni prošt.
Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Pred zadnjim septembrskim koncem tedna smo povabili na romanje ob 200. obletnici nove maše bl. Antona Martina Slomška, ki ga soorgaznizira Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj. Pogledali smo tudi proti koncu naslednjega tedna z napovedjo nekaterih pohodov.