Is podcast
V oddaji smo predstavili Svetopisemski maraton, Biblično šolo ter anketo o duhovnosti mladih.
V oddaji smo predstavili Svetopisemski maraton, Biblično šolo ter anketo o duhovnosti mladih.
V oddaji smo predstavili Svetopisemski maraton, Biblično šolo ter anketo o duhovnosti mladih.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.
Začel se je teden molitve za duhovne poklice pod geslom Prosite Gospoda žetve! O tem smo govorili z župnikom iz Vinice Antonom Gnidovcem, z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom smo se pogovarjali o katehumenih, z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom pa o tradicionalni vstajenjski procesiji na belo nedeljo. V tem tednu smo obhajali tudi 4. obletnico smrti nadškofa Alojza Urana.
Začel se je teden molitve za duhovne poklice pod geslom Prosite Gospoda žetve! O tem smo govorili z župnikom iz Vinice Antonom Gnidovcem, z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom smo se pogovarjali o katehumenih, z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom pa o tradicionalni vstajenjski procesiji na belo nedeljo. V tem tednu smo obhajali tudi 4. obletnico smrti nadškofa Alojza Urana.
V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.
V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.
Na veliko noč je bil naš gost v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Vprašali smo ga, kako se spominja praznovanja velike noči v svojih otroških letih in kako ga doživlja danes, zastavili pa smo mu tudi vprašanja, povezana z današnjimi razmerami v Cerkvi.
Na veliko noč je bil naš gost v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Vprašali smo ga, kako se spominja praznovanja velike noči v svojih otroških letih in kako ga doživlja danes, zastavili pa smo mu tudi vprašanja, povezana z današnjimi razmerami v Cerkvi.
Pred časom je zemeljsko pot sklenila nekdanja ravnateljica Škofijske karitas Koper in ženska z velikim čutom za stisko soljudi, Jožica Ličen. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 ste slišali, s kakšnimi besedami so jo njeni najožji sodelavci pospremili na njeno zadnjo pot in kako se jo bodo spominjali. Naš sogovornik je bil tudi Luka Mavrič iz Urada za družino pri Nadškofiji Ljubljana.
Pred časom je zemeljsko pot sklenila nekdanja ravnateljica Škofijske karitas Koper in ženska z velikim čutom za stisko soljudi, Jožica Ličen. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 ste slišali, s kakšnimi besedami so jo njeni najožji sodelavci pospremili na njeno zadnjo pot in kako se jo bodo spominjali. Naš sogovornik je bil tudi Luka Mavrič iz Urada za družino pri Nadškofiji Ljubljana.
V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili reportažo iz Župnije Sodražica, kjer smo se udeležili svete maše ob obletnici smrti Božje služabnice Magdalene Gornik. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo predstavili in pokomentirali najnovejše statistične podatke o Cerkvi v Sloveniji. Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje, v uvodniku Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji zapiše, da obseg tega dokumenta dokazuje, da smo slovenski katoličani vtkani v slovensko družbo in želimo še naprej prispevati k napredku in skupnemu dobremu. Kako pa je s podeljenimi zakramenti? Več o tem v oddaji.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili reportažo iz Župnije Sodražica, kjer smo se udeležili svete maše ob obletnici smrti Božje služabnice Magdalene Gornik. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo predstavili in pokomentirali najnovejše statistične podatke o Cerkvi v Sloveniji. Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje, v uvodniku Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji zapiše, da obseg tega dokumenta dokazuje, da smo slovenski katoličani vtkani v slovensko družbo in želimo še naprej prispevati k napredku in skupnemu dobremu. Kako pa je s podeljenimi zakramenti? Več o tem v oddaji.
To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«