Is podcast Kateheza Dobrega pastirja v Sloveniji Is podcast
Kateheza Dobrega pastirja v Sloveniji

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.

Petra Stopar

duhovnost info pogovor

21. 4. 2024
Kateheza Dobrega pastirja v Sloveniji

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.

Petra Stopar

VEČ ...|21. 4. 2024
Kateheza Dobrega pastirja v Sloveniji

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.

Petra Stopar

duhovnostinfopogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 2. 2025
Knjiga o Antonu Strletu, nov urednik Slovenskega časa in umestitev Petra Štumpfa

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali dva pogovora. Najprej smo prisluhnili župniku župnije Ljubljana Stožice Miranu Kelvišarju, ki je nedavno napisal knjigo o božjemu služabniku Antonu Strletu, kasneje pa še novemu uredniku mesečnika Slovenski čas Martinu Nahtigalu, ki bo predstavil svojo novo vizijo urednikovanja. Seveda nismo šli mimo včerajšnje umestitve Petra Štumpfa za novega škofa v koprski škofiji in slovesu p. Metoda Benedika od tu zemskega življenja.

Knjiga o Antonu Strletu, nov urednik Slovenskega časa in umestitev Petra Štumpfa

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali dva pogovora. Najprej smo prisluhnili župniku župnije Ljubljana Stožice Miranu Kelvišarju, ki je nedavno napisal knjigo o božjemu služabniku Antonu Strletu, kasneje pa še novemu uredniku mesečnika Slovenski čas Martinu Nahtigalu, ki bo predstavil svojo novo vizijo urednikovanja. Seveda nismo šli mimo včerajšnje umestitve Petra Štumpfa za novega škofa v koprski škofiji in slovesu p. Metoda Benedika od tu zemskega življenja.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Knjiga o Antonu Strletu, nov urednik Slovenskega časa in umestitev Petra Štumpfa

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali dva pogovora. Najprej smo prisluhnili župniku župnije Ljubljana Stožice Miranu Kelvišarju, ki je nedavno napisal knjigo o božjemu služabniku Antonu Strletu, kasneje pa še novemu uredniku mesečnika Slovenski čas Martinu Nahtigalu, ki bo predstavil svojo novo vizijo urednikovanja. Seveda nismo šli mimo včerajšnje umestitve Petra Štumpfa za novega škofa v koprski škofiji in slovesu p. Metoda Benedika od tu zemskega življenja.

VEČ ...|2. 2. 2025
Knjiga o Antonu Strletu, nov urednik Slovenskega časa in umestitev Petra Štumpfa

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo slišali dva pogovora. Najprej smo prisluhnili župniku župnije Ljubljana Stožice Miranu Kelvišarju, ki je nedavno napisal knjigo o božjemu služabniku Antonu Strletu, kasneje pa še novemu uredniku mesečnika Slovenski čas Martinu Nahtigalu, ki bo predstavil svojo novo vizijo urednikovanja. Seveda nismo šli mimo včerajšnje umestitve Petra Štumpfa za novega škofa v koprski škofiji in slovesu p. Metoda Benedika od tu zemskega življenja.

Rok Mihevc

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 1. 2025
Pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, misijon Župnije Kranj

V oddaji ste slišali pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, ki se v tem času poslavlja z mesta koprskega ordinarija, saj ga bo ob umestitvi 1. februarja v Kopru nasledil škof Peter Štumpf. V drugem delu oddaje pa je Sandi Čobec predstavil nekaj dogodkov dekanijskega misijona v Župniji Kranj, ki bo potekal v februarju in marcu.

Pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, misijon Župnije Kranj

V oddaji ste slišali pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, ki se v tem času poslavlja z mesta koprskega ordinarija, saj ga bo ob umestitvi 1. februarja v Kopru nasledil škof Peter Štumpf. V drugem delu oddaje pa je Sandi Čobec predstavil nekaj dogodkov dekanijskega misijona v Župniji Kranj, ki bo potekal v februarju in marcu.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, misijon Župnije Kranj

V oddaji ste slišali pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, ki se v tem času poslavlja z mesta koprskega ordinarija, saj ga bo ob umestitvi 1. februarja v Kopru nasledil škof Peter Štumpf. V drugem delu oddaje pa je Sandi Čobec predstavil nekaj dogodkov dekanijskega misijona v Župniji Kranj, ki bo potekal v februarju in marcu.

VEČ ...|26. 1. 2025
Pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, misijon Župnije Kranj

V oddaji ste slišali pogovor s škofom Jurijem Bizjakom, ki se v tem času poslavlja z mesta koprskega ordinarija, saj ga bo ob umestitvi 1. februarja v Kopru nasledil škof Peter Štumpf. V drugem delu oddaje pa je Sandi Čobec predstavil nekaj dogodkov dekanijskega misijona v Župniji Kranj, ki bo potekal v februarju in marcu.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 1. 2025
Večer vere, upanja in ljubezni - Martin Golob in Borut Pahor

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

Večer vere, upanja in ljubezni - Martin Golob in Borut Pahor

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Večer vere, upanja in ljubezni - Martin Golob in Borut Pahor

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

VEČ ...|19. 1. 2025
Večer vere, upanja in ljubezni - Martin Golob in Borut Pahor

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|12. 1. 2025
Svetopisemski maraton 2025

Svetopisemska družba bo ta mesec pripravila že 17. Svetopisemski maraton, ki ga je predstavila koordinatorica Eva Strajnar.

Svetopisemski maraton 2025

Svetopisemska družba bo ta mesec pripravila že 17. Svetopisemski maraton, ki ga je predstavila koordinatorica Eva Strajnar.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetopisemski maraton 2025

Svetopisemska družba bo ta mesec pripravila že 17. Svetopisemski maraton, ki ga je predstavila koordinatorica Eva Strajnar.

VEČ ...|12. 1. 2025
Svetopisemski maraton 2025

Svetopisemska družba bo ta mesec pripravila že 17. Svetopisemski maraton, ki ga je predstavila koordinatorica Eva Strajnar.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 1. 2025
Sveto leto v Sloveniji

Predstavili smo podrobnosti o poteku jubilejnega leta v Cerkvi v Sloveniji.

Sveto leto v Sloveniji

Predstavili smo podrobnosti o poteku jubilejnega leta v Cerkvi v Sloveniji.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Sveto leto v Sloveniji

Predstavili smo podrobnosti o poteku jubilejnega leta v Cerkvi v Sloveniji.

VEČ ...|5. 1. 2025
Sveto leto v Sloveniji

Predstavili smo podrobnosti o poteku jubilejnega leta v Cerkvi v Sloveniji.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 12. 2024
Cerkev na Slovenskem v letu 2024 - pogovor s škofom Andrejem Sajetom

V zadnji oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji v tem letu je bil naš sogovornik predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Vprašali smo ga, kaj je po njegovem opažanju najbolj zaznamovalo letošnje dogajanje v naši krajevni Cerkvi, kje vidi potrebo po delovanju za naprej, kakšni so izzivi in kaj nam prinaša sveto leto 2025 pod naslovom Romarji upanja. 

Cerkev na Slovenskem v letu 2024 - pogovor s škofom Andrejem Sajetom

V zadnji oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji v tem letu je bil naš sogovornik predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Vprašali smo ga, kaj je po njegovem opažanju najbolj zaznamovalo letošnje dogajanje v naši krajevni Cerkvi, kje vidi potrebo po delovanju za naprej, kakšni so izzivi in kaj nam prinaša sveto leto 2025 pod naslovom Romarji upanja. 

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkev na Slovenskem v letu 2024 - pogovor s škofom Andrejem Sajetom

V zadnji oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji v tem letu je bil naš sogovornik predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Vprašali smo ga, kaj je po njegovem opažanju najbolj zaznamovalo letošnje dogajanje v naši krajevni Cerkvi, kje vidi potrebo po delovanju za naprej, kakšni so izzivi in kaj nam prinaša sveto leto 2025 pod naslovom Romarji upanja. 

VEČ ...|29. 12. 2024
Cerkev na Slovenskem v letu 2024 - pogovor s škofom Andrejem Sajetom

V zadnji oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji v tem letu je bil naš sogovornik predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Vprašali smo ga, kaj je po njegovem opažanju najbolj zaznamovalo letošnje dogajanje v naši krajevni Cerkvi, kje vidi potrebo po delovanju za naprej, kakšni so izzivi in kaj nam prinaša sveto leto 2025 pod naslovom Romarji upanja. 

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|22. 12. 2024
Sveto leto 2025

V baziliki sv. Petra v Vatikanu se bo odprlo jubilejno sveto leto 2025. Tega bomo zaznamovali tudi slovenski kristjani. V začetku decembra so na Brezjah že pripravili simpozij o svetem letu, v ponedeljek, 23. decembra, pa bo Simfonični orkester Cantabile na božičnem koncertu v Cankarjevem domu izvedel orkestrsko priredbo uradne jubilejne himne in s tem vse slovesno povabil k praznovanju. Vabljeni k poslušanju. 

Sveto leto 2025

V baziliki sv. Petra v Vatikanu se bo odprlo jubilejno sveto leto 2025. Tega bomo zaznamovali tudi slovenski kristjani. V začetku decembra so na Brezjah že pripravili simpozij o svetem letu, v ponedeljek, 23. decembra, pa bo Simfonični orkester Cantabile na božičnem koncertu v Cankarjevem domu izvedel orkestrsko priredbo uradne jubilejne himne in s tem vse slovesno povabil k praznovanju. Vabljeni k poslušanju. 

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Sveto leto 2025

V baziliki sv. Petra v Vatikanu se bo odprlo jubilejno sveto leto 2025. Tega bomo zaznamovali tudi slovenski kristjani. V začetku decembra so na Brezjah že pripravili simpozij o svetem letu, v ponedeljek, 23. decembra, pa bo Simfonični orkester Cantabile na božičnem koncertu v Cankarjevem domu izvedel orkestrsko priredbo uradne jubilejne himne in s tem vse slovesno povabil k praznovanju. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|22. 12. 2024
Sveto leto 2025

V baziliki sv. Petra v Vatikanu se bo odprlo jubilejno sveto leto 2025. Tega bomo zaznamovali tudi slovenski kristjani. V začetku decembra so na Brezjah že pripravili simpozij o svetem letu, v ponedeljek, 23. decembra, pa bo Simfonični orkester Cantabile na božičnem koncertu v Cankarjevem domu izvedel orkestrsko priredbo uradne jubilejne himne in s tem vse slovesno povabil k praznovanju. Vabljeni k poslušanju. 

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|15. 12. 2024
Vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar

V oddaji je o duhovni oskrbi vojakov, posebej na misiji v tujini v času praznikov, spregovoril vojaški kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar. Poročali smo tudi o diakonskem posvečenju br. Ambroža Brezovška. 

Vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar

V oddaji je o duhovni oskrbi vojakov, posebej na misiji v tujini v času praznikov, spregovoril vojaški kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar. Poročali smo tudi o diakonskem posvečenju br. Ambroža Brezovška. 

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar

V oddaji je o duhovni oskrbi vojakov, posebej na misiji v tujini v času praznikov, spregovoril vojaški kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar. Poročali smo tudi o diakonskem posvečenju br. Ambroža Brezovška. 

VEČ ...|15. 12. 2024
Vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar

V oddaji je o duhovni oskrbi vojakov, posebej na misiji v tujini v času praznikov, spregovoril vojaški kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar. Poročali smo tudi o diakonskem posvečenju br. Ambroža Brezovška. 

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.

Petra Stopar

Petra Stopar

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 2. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje brez sodelovanja kmetov?

Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?

Spreminjanje kmetijske zakonodaje brez sodelovanja kmetov?

Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Komentar tedna

VEČ ...|31. 1. 2025
Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostkultura

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2025
Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBernarda StenovecMarijan Tršar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 2. 2025
Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 2. 2025
Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Matjaž Merljak

kuhajmo