Is podcast
Ludvik IX.. imenovan Ludvik sveti in nekronani cesar Zahoda, je postal francoski kralj z enajstimi leti. Vladal je 44 let in ta čas je postala Francija …
Ludvik IX.. imenovan Ludvik sveti in nekronani cesar Zahoda, je postal francoski kralj z enajstimi leti. Vladal je 44 let in ta čas je postala Francija …
Ludvik IX.. imenovan Ludvik sveti in nekronani cesar Zahoda, je postal francoski kralj z enajstimi leti. Vladal je 44 let in ta čas je postala Francija …
Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …
Kardinal Robert Bellarmino je goreče zagovarjal razglasitev Alojzija Gonzage za svetnika in je želel biti pokopan v njegovi bližini. To željo so mu …
Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …
Današnji godovnjak je eden od svetnikov, ki ga omenja mašno besedilo, mašni kanon. Papež je postal 251. leta. Izvoljen je bil res da z večino, toda …
Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …
Osmi dan po prazniku Marijinega rojstva se s pominjamo Marijinih bolečin in žalosti pod križem. Dan Žalostne Matere Božje častijo na Vzhodu od. 4., na Zahodu pa od 9. stoletja. Slavijo jo številne …
Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …
Ko je godovala sv. Helena, Konstantinova mati, smo že omenili njeno prizadevanje, da bi v Jeruzalemu našla Kristusov križ. Skoraj 300 let je bil …
Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …
Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …
Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …
Ta Marijin praznik je z nedelje po malem šmarnu prestavil na današnji datum papež Pij X. Praznik sam pa šteje že častitljiva 4 stoletja. Najprej so ga praznovali …
Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …
Rimljan Prot iz 3. stoletja in njegov brat Hiacint sta za krščansko vero umrla mučeniške smrti. Ohranile so se Protove relikvije in Hiacintov grob v Hermesovih katakombah. V njem so našli v zlato tkanino …
Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Clevelandu potekajo Slovenski dnevi. Začeli so se v četrtek s slovensko mašo pri Mariji Vnebovzeti in koncertom okteta Jurij Dalmatin iz Boštanja, v petek je bilo slovesno odprtje v slovenskem muzeju in arhivu na aveniji St. Clair, v soboto je bil na SNPJ farmi piknik, ki ga je pripravil Polka Hall of Fame, v nedeljo popoldne pa je bilo slovesno v Slovenskem kulturnem vrtu, ki je na vzhodnem bulevarju med poljskim in češkim kulturnim vrtom. Župnika slovenskih župnij, John Kumše iz Marije Vnebovzete in Janez Retar iz Svetega Vida sta vrt blagoslovila in molila za beatifikacijo častitljivega Friderika Barage. Doprsni kip škofa Barage ima vidno mesto v Slovenskem vrtu. Za glasbeni del programa je poskrbel Janez Sršen. Ob tej priložnosti so pozdravili novo slovensko generalno konzulko Suzano Češarek. Včeraj je v Slovenskem narodnem domu potekala likovna delavnica za otroke, do nedelje se bosta med drugim zvrstili še kuharska delavnica in trgatev.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
V oddaji je bila z nami mlada pesnica Zala Ilovar, ki prihaja z dolenjske, skavtinja, alumna Škofijske klasične gimnazije, študentka 3. letnika medicine. Poezijo je začela pisati v 4. razredu osnovne šole, leta 2020 je v samozaložbi izdala svoj pesniški prvenec Par. Trenutno pripravlja 2. pesniško zbirko z naslovom Veter ne vrača metuljev, ki bo letos izšla pri založbi Agnes Creative.