Is podcast
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na nedavnih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.
Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.
Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.
59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence.
59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence.
V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.
V Midland ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera v Kanadi, kjer je cerkev kanadskih mučencev, bodo to soboto, 7. septembra, tradicionalno, že 76-ič romali rojaki iz Kanade. Spomnili se bodo žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki je sledila v Sloveniji. Program pripravlja društvo Tabor. Najprej bo spovedovanje v cerkvi, nato komemoracija pri slovenskem križu, sledil bo križev pot na prostem. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo vodil slovenski duhovnik Andrej Lisec. Sledile bodo pete litanije Matere Božje in blagoslov. Tako to soboto popoldne ne bo svete maše pri Brezmadežni v Torontu. V Midlandu in dan kasneje, v nedeljo, na praznik malega šmarna, pri maši v slovenskem letovišču pri Torontu bo pel oktet Jurij Dalmatin iz Slovenije.
Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.
Na mali šmaren se bo zaključila letošnja romarska sezona na Svetih Višarjah. Do takrat je maša vsak dan opoldne. Dostop do svetišča pa je le peš, saj so se v nedeljo začela vzdrževalna dela na žičnici. Po poletnem premoru bo to soboto zvečer znova sveta maša v slovenskem jeziku v Špetru v Beneški Sloveniji, daroval jo bo msgr. Marino Qualizza. Za petnajstdnevnik Dom je napisal: Tisti, ki se zberemo skupaj, smo postali lepa družina, ki se veselo sreča, veselo poje, vdano moli in želi nadaljevati tradicijo, dokler bo še na voljo slovenski duhovnik. Tudi v tem letu bo za organizacijo maše skrbelo združenje Blankin. To soboto pa bo tudi tradicionalno romanje slovenskih vernikov iz goriške dekanije na Barbano. Sveto mašo bo daroval novomašnik Luka Jesenko. Kot poroča Novi glas, bodo bogoslužje s petjem obogatili mladi oratorijski pevci vseh slovenskih župnij na Goriškem pod vodstvom Damijane Čevdek in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Izvajali bodo Goriško mladinsko mašo, ki je nastala ob projektu za mlade cerkvene pevce v izvedbi Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Mašo je za mlade vernike napisal skladatelj in dirigent Tine Bec.
Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.
Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.