Is podcast
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.
V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].
V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].
Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.
Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.
V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let). Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov.
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.
V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let). Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov.
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.
Ljubitelji odličnega zborovskega petja v Clevelandu bodo jutri prišli na svoj račun. V slovenski cerkvi Marije Vnebovzete bo nastopil Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Zbor, ki šteje 32 članov in ga vodi Jakob Barba, praznuje 70-letnico delovanja. Na letošnjem, 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, so prejeli srebrno plaketo in uradno postali najboljši moški zbor v Sloveniji. V mesecu oktobru bodo vse župnije v clevelandski škofiji štele udeležence pri sv. mašah, zato župnika Retar in Kumše spodbujata rojake, da se ta mesec še posebej potrudijo in pridejo k maši v narodni župniji. V oktobru se seveda zbirajo tudi pri molitvi rožnega venca. Letos še posebej molijo za zaščito življenja in za domovino, saj so pred njimi predsedniške volitve. Če smo začeli z glasbo, pa še končajmo z njo. Danes svojo kanadsko turnejo začenja tudi ansambel Saša Avsenika. To soboto bodo nastopili na praznovanju 50-letnice folklorne skupine Mladi Glas Planika.
Ljubitelji odličnega zborovskega petja v Clevelandu bodo jutri prišli na svoj račun. V slovenski cerkvi Marije Vnebovzete bo nastopil Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Zbor, ki šteje 32 članov in ga vodi Jakob Barba, praznuje 70-letnico delovanja. Na letošnjem, 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, so prejeli srebrno plaketo in uradno postali najboljši moški zbor v Sloveniji. V mesecu oktobru bodo vse župnije v clevelandski škofiji štele udeležence pri sv. mašah, zato župnika Retar in Kumše spodbujata rojake, da se ta mesec še posebej potrudijo in pridejo k maši v narodni župniji. V oktobru se seveda zbirajo tudi pri molitvi rožnega venca. Letos še posebej molijo za zaščito življenja in za domovino, saj so pred njimi predsedniške volitve. Če smo začeli z glasbo, pa še končajmo z njo. Danes svojo kanadsko turnejo začenja tudi ansambel Saša Avsenika. To soboto bodo nastopili na praznovanju 50-letnice folklorne skupine Mladi Glas Planika.
V Ljubljani so včeraj govorili o vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine. Na konferenci Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Zatrdil je, da je slovenska vlada pripravila in deloma tudi že sprejela niz konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskim raziskovalcem, profesorjem in profesionalcem olajšali vrnitev ali selitev v Slovenijo, če se bodo za to odločili. In bodo hkrati vzpodbujali njihovo sodelovanje z gospodarskimi in akademskimi ustanovami v Sloveniji. Jutri pa bo v Ljubljani potekala Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Sodelovali bodo tudi: Jure Komar in Edi Cestnik iz Argentine, Marinka Mader Tschertou in Polona Globočnik iz Avstrije, Erik Masten in Tanja Peric iz Italije, Tamás Kovács z Madžarske in Zoran Ožbolt s Hrvaške.
V Ljubljani so včeraj govorili o vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine. Na konferenci Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Zatrdil je, da je slovenska vlada pripravila in deloma tudi že sprejela niz konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskim raziskovalcem, profesorjem in profesionalcem olajšali vrnitev ali selitev v Slovenijo, če se bodo za to odločili. In bodo hkrati vzpodbujali njihovo sodelovanje z gospodarskimi in akademskimi ustanovami v Sloveniji. Jutri pa bo v Ljubljani potekala Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Sodelovali bodo tudi: Jure Komar in Edi Cestnik iz Argentine, Marinka Mader Tschertou in Polona Globočnik iz Avstrije, Erik Masten in Tanja Peric iz Italije, Tamás Kovács z Madžarske in Zoran Ožbolt s Hrvaške.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. oktober 2024 ob 05-ih
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.