Is podcast P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije Is podcast
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družba zgodovina pogovor turizem

13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

VEČ ...|13. 6. 2024
P. Kristjan Balint, minorit iz Romunije

V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.   

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorturizem

Via positiva

VEČ ...|11. 7. 2024
Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

družba izobraževanje mladi

Via positiva

Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

VEČ ...|11. 7. 2024
Ljupka Vrteva - aktualna Inženirka leta 

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023. 

Radio Ognjišče

družba izobraževanje mladi

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

družba otroci zdravstvo pogovor odnosi

Via positiva

Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

VEČ ...|4. 7. 2024
Pogled klovnese: Stvari postaviš na glavo in s tem na pravo mesto.«

Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače? 

Nataša Ličen

družba otroci zdravstvo pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|27. 6. 2024
Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

odnosi družba izročilo dediščina

Via positiva

Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

VEČ ...|27. 6. 2024
Jernej Jeglič ob prejetem priznanju Kultura - Natura Slovenija

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.  

Nataša Ličen

odnosi družba izročilo dediščina

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

zdravstvo zdravstvena nega babiška nega dobre zgodbe

Via positiva

Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

VEČ ...|20. 6. 2024
Dobre prakse iz javnega zdravstva v tujini

V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Nataša Ličen

zdravstvo zdravstvena nega babiška nega dobre zgodbe

Via positiva

VEČ ...|6. 6. 2024
Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

družba tehnologija izobraževanje pogovor

Via positiva

Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

VEČ ...|6. 6. 2024
Dr. Jure Knez

Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.   

Nataša Ličen

družba tehnologija izobraževanje pogovor

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

pogovor družba zdravstvo politika

Via positiva

Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

VEČ ...|30. 5. 2024
Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije

Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec. 

Marjana Debevec

pogovor družba zdravstvo politika

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

družba pogovor odnosi zdravstvo glasba

Via positiva

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi zdravstvo glasba

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2024
Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2024
Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Blaž Lesnik

planinstvokvizplaninska zgodovinagorništvo

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2024
Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Nasilje nad starostniki

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 7. 2024
Odkritje spominske plošče na Rebulovi rojstni hiši

Ob nedeljski stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših pisateljev in mislecev Alojza Rebule bo Slovenska prosveta iz Trsta v sodelovanju s krovno organizacijo naše narodne skupnosti v Italiji Svetom slovenskih organizacij v pisateljevem rojstnem Šempolaju slovesno odkrila ploščo na pisateljevi rojstni hiši. Slovesnost se bo začela z mašo zadušnico v domači cerkvi, ki jo bo daroval goriški nadškof Redaelli. Sledil bo bogat kulturni program pred šolo. Sodelovalo bo veliko domačih umetnikov z različnih področij. Prisotna bo tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki spada med pisateljeve učence. Slavnostni govornik pa bo nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To bo osrednji dogodek niza V Rebulovem vetru. Nadaljeval se bo konec avgusta s študijskimi dnevi Draga, ki bodo letos posvečeni izročilu velikega pisatelja.

Odkritje spominske plošče na Rebulovi rojstni hiši

Ob nedeljski stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših pisateljev in mislecev Alojza Rebule bo Slovenska prosveta iz Trsta v sodelovanju s krovno organizacijo naše narodne skupnosti v Italiji Svetom slovenskih organizacij v pisateljevem rojstnem Šempolaju slovesno odkrila ploščo na pisateljevi rojstni hiši. Slovesnost se bo začela z mašo zadušnico v domači cerkvi, ki jo bo daroval goriški nadškof Redaelli. Sledil bo bogat kulturni program pred šolo. Sodelovalo bo veliko domačih umetnikov z različnih področij. Prisotna bo tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki spada med pisateljeve učence. Slavnostni govornik pa bo nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To bo osrednji dogodek niza V Rebulovem vetru. Nadaljeval se bo konec avgusta s študijskimi dnevi Draga, ki bodo letos posvečeni izročilu velikega pisatelja.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Spominjamo se

VEČ ...|18. 7. 2024
Spominjamo se dne 18. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 7. 2024
Biskvitno pecivo

Poslušalka se je obrnila na sestro Nikolino s težavo: biskvitno pecivo je med peko v pečici visoko tri centimetre, ko pa se ohladi, se sesede in je visoko samo že centimeter in pol. Sestra Nikolina meni, da je težava, ker je poslušalka vzela premalo moke. Pri 50-gramskih jajcih na eno jajce vzame 3 dag moke, pri zavitku ali roladi pa 2,5 dag moke. Sladkorja je toliko, kot moke. Pri torti pa celotni količini moke dodamo še 3 žlice, sicer bo torta imela jamico – v sredi bo majhna usedlina. Torej, mora biti dovolj škroba. 

Biskvitno pecivo

Poslušalka se je obrnila na sestro Nikolino s težavo: biskvitno pecivo je med peko v pečici visoko tri centimetre, ko pa se ohladi, se sesede in je visoko samo že centimeter in pol. Sestra Nikolina meni, da je težava, ker je poslušalka vzela premalo moke. Pri 50-gramskih jajcih na eno jajce vzame 3 dag moke, pri zavitku ali roladi pa 2,5 dag moke. Sladkorja je toliko, kot moke. Pri torti pa celotni količini moke dodamo še 3 žlice, sicer bo torta imela jamico – v sredi bo majhna usedlina. Torej, mora biti dovolj škroba. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|18. 7. 2024
Reka žive vode

Ladja, ki je plula ob severni obali Južne Amerike, je ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Reka žive vode

Ladja, ki je plula ob severni obali Južne Amerike, je ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 7. 2024
Svetli del dne 18. 7.

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.

Svetli del dne 18. 7.

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Vene.

Radio Ognjišče