Is podcast
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
Komentar Časnik.si
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Tokrat prim. Janez Remškar, dr. med., govori o stanju zdravstva v Sloveniji, pri čemer izraža razočaranje nad politiki in njihovimi obljubami ter poudarja težave s čakalnimi dobami in pomanjkanjem jasnih navodil za družinske zdravnike. Dotika se tudi kakovosti, varnosti in potrebe po redefiniciji zdravstvenega zavarovanja. Celoten komentar je dostopen tukaj.
Komentar Časnik.si
Tokrat prim. Janez Remškar, dr. med., govori o stanju zdravstva v Sloveniji, pri čemer izraža razočaranje nad politiki in njihovimi obljubami ter poudarja težave s čakalnimi dobami in pomanjkanjem jasnih navodil za družinske zdravnike. Dotika se tudi kakovosti, varnosti in potrebe po redefiniciji zdravstvenega zavarovanja. Celoten komentar je dostopen tukaj.
Komentar Časnik.si
Avtor raziskuje kompleksno in kontroverzno temo gradnje kanalizacijskega cevovoda v Ljubljani, ki prečka ključno vodovarstveno območje mesta. Ta projekt je opisan kot največja in najnevarnejša strateška ekološka bomba, ki bi lahko, v primeru nesreče ali sabotaže, povzročila resne posledice za oskrbo s pitno vodo v Ljubljani. Jemec podrobno obravnava vprašanja politične moči, samovolje in (ne)svobode govora ter obveščanja v kontekstu tega projekta. Odkrili boste različne perspektive in pomisleke povezane s tem ekološko in politično spornim projektom, ki močno vpliva na slovensko družbo in demokracijo.
Komentar Časnik.si
Avtor raziskuje kompleksno in kontroverzno temo gradnje kanalizacijskega cevovoda v Ljubljani, ki prečka ključno vodovarstveno območje mesta. Ta projekt je opisan kot največja in najnevarnejša strateška ekološka bomba, ki bi lahko, v primeru nesreče ali sabotaže, povzročila resne posledice za oskrbo s pitno vodo v Ljubljani. Jemec podrobno obravnava vprašanja politične moči, samovolje in (ne)svobode govora ter obveščanja v kontekstu tega projekta. Odkrili boste različne perspektive in pomisleke povezane s tem ekološko in politično spornim projektom, ki močno vpliva na slovensko družbo in demokracijo.
Komentar Časnik.si
V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.
Komentar Časnik.si
V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.
Komentar Časnik.si
V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
V Ljubljani so ob prenovljenem centru Rog, ki izgleda bistveno bolje kot pred prenovo, danes odkrili spomenik izbrisanim v parku, ki so ga poimenovali Park izbrisanih. Spomenik je v obliki napol zakopane črke Ć v pisavi Times New Roman, ki jo avtorji spomenika predstavljajo kot pisavo takratnih birokratskih dokumentov, ki so povzročali trpljenje. Mimogrede me spreleti, koliko spomenikov s to pisavo bomo še postavili, glede na raznovrstnost in številčnost žrtev naše birokracije?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Biti predsednik države ni lahko. Pri Slovencih zaradi mladosti države še toliko težje. Minimum pričakovanja je, da državni suveren pozna narodno zgodovino, ki vključuje tudi položaj slovenskih manjšin v tujini. Oni so del naroda in vsi smo matica!
Komentar Časnik.si
Biti predsednik države ni lahko. Pri Slovencih zaradi mladosti države še toliko težje. Minimum pričakovanja je, da državni suveren pozna narodno zgodovino, ki vključuje tudi položaj slovenskih manjšin v tujini. Oni so del naroda in vsi smo matica!
Komentar Časnik.si
Pred petkovo prvo javno molitvijo rožnega venca v središču Ljubljane v organizaciji Katoliške mladine avtor razmišlja o pomenu molitve rožnega venca, pomenu molitve na javnih mestih in javnem pričevanju o Jezusu in Mariji. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
Komentar Časnik.si
Pred petkovo prvo javno molitvijo rožnega venca v središču Ljubljane v organizaciji Katoliške mladine avtor razmišlja o pomenu molitve rožnega venca, pomenu molitve na javnih mestih in javnem pričevanju o Jezusu in Mariji. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
Komentar Časnik.si
Podpisani predstavniki slovenske civilne družbe v imenu članov, plačnikov RTV prispevka, protestiramo zoper politični kadrovski cunami, s katerim vladajoča politika po svojih nameščencih v organih RTV Slovenija izničuje še zadnje sledi pluralnosti javnega zavoda, ki bi moral biti v službi vseh Slovencev.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.
Komentar Časnik.si
Podpisani predstavniki slovenske civilne družbe v imenu članov, plačnikov RTV prispevka, protestiramo zoper politični kadrovski cunami, s katerim vladajoča politika po svojih nameščencih v organih RTV Slovenija izničuje še zadnje sledi pluralnosti javnega zavoda, ki bi moral biti v službi vseh Slovencev.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Naš pogled
Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!
Doživetja narave
Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o načrtih za gradnjo obvoznice in obnovi Prešernove domačije v Vrbi, obnovljenem Centru Rog, ki ponuja prostor številnim ustvarjalcem, delu in stiskah ljudi s katerimi so soočeni v dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč, bralnem srečanju ob Mednarodnem dnevu gora in izletu otrok s poplavljenih območij.
Duhovna misel
Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume (Matejev evangelij 19, 12).
S svetnikom na ti
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …