Informativni prispevki
Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.
Informativni prispevki
Urednik portala Domovina.je je ze naš radio komentiral nedavne odmevne novinarske prestope v politiko.
Informativni prispevki
V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.
Informativni prispevki
V Italiji se bodo čez dober mesec in pol podali na volitve. Predčasno bodo izbirali nov parlament. Nabiranje političnih glasov se je že začelo, stranke krepijo svojo moč tudi s sklepanjem različnih zavezništev. Za nekaj pojasnil smo prosili geopolitičnega analitika doktorja Larisa Gaiserja.
Informativni prispevki
Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.
Informativni prispevki
Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.
Informativni prispevki
Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi.
O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti.
Informativni prispevki
Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi.
O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti.
Informativni prispevki
Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.
Informativni prispevki
Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.
Informativni prispevki
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Informativni prispevki
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Informativni prispevki
V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori. Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.
Informativni prispevki
V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori. Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.
Informativni prispevki
Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«
Informativni prispevki
Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. avgust 2022 ob 06-ih
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Pogovor o
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
Naš pogled
Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.
Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.
Ritem srca
Tokrat smo se ustavili pri mlajši ameriški zasedbi Local Sound, ki prihaja iz okolice Nashville-a. Njihova glasba je sveža in raznolika, sporočilo pesmi pa neposredno in kot pravijo sami: “ne odraz sodobne kulture trenutka, pač pa kulture Večnega. Mi smo prisluhnili njihovim najnovejšim pesmim, ki so pred dnevi izšle na albumu This Is My Local.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Gost v Petkovem večeru je uspešen mlad pop pevec in klasični tenorist Gregor Ravnik, ki je prejel številne nagrade ter priznanja na različnih pevskih tekmovanjih, in ni le diplomirani pevec, ampak tudi diplomirani zobozdravnik. Na našem radiu je zelo domač, saj je njegov vokal v radijskih jinglih.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.