V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.
V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.
O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem.
O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem.
Večkrat se komu zdi, da je edinost kristjanov to nekako oddaljena tema, ki se nas ne tiče. A v pogovoru s kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov – vse to je zanje del vsakdana in vsi ostali se lahko od njih marsikaj naučimo.
Večkrat se komu zdi, da je edinost kristjanov to nekako oddaljena tema, ki se nas ne tiče. A v pogovoru s kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov – vse to je zanje del vsakdana in vsi ostali se lahko od njih marsikaj naučimo.
Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.
Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.