Naš pogled
V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.
Naš pogled
V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.
Življenje išče pot
O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem.
Življenje išče pot
O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem.
Življenje išče pot
Večkrat se komu zdi, da je edinost kristjanov to nekako oddaljena tema, ki se nas ne tiče. A v pogovoru s kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov – vse to je zanje del vsakdana in vsi ostali se lahko od njih marsikaj naučimo.
Življenje išče pot
Večkrat se komu zdi, da je edinost kristjanov to nekako oddaljena tema, ki se nas ne tiče. A v pogovoru s kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov – vse to je zanje del vsakdana in vsi ostali se lahko od njih marsikaj naučimo.
Pogovor o
Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Pogovor o
Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Informativni prispevki
Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.
Informativni prispevki
Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Spoznanje več, predsodek manj
Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju!
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Za življenje
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.