V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.
V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki.
Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki.
»Čas je, da začnemo slišati – zdravnike in medicinske sestre, ki omagujejo; bolnike, ki jim zmanjkuje zraka; spodbude in prošnje strokovnjakov, ki vidijo rešitve.« S temi besedami k udeležbi pri molitveni pobudi Radia Ognjišče, ki so jo podprli tudi škofje, vabi predsednik škofovske konference nadškof Stanislav Zore. Radio Ognjišče pred praznikom Brezmadežne vabi k molitveni devetdnevnici. Od 29. novembra do 7. decembra bomo ob 5. uri v živo molili rožni venec s prošnjo za zdravje. Na sam praznik 8. decembra pa bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani sveta maša za zdravje in konec epidemije.
»Čas je, da začnemo slišati – zdravnike in medicinske sestre, ki omagujejo; bolnike, ki jim zmanjkuje zraka; spodbude in prošnje strokovnjakov, ki vidijo rešitve.« S temi besedami k udeležbi pri molitveni pobudi Radia Ognjišče, ki so jo podprli tudi škofje, vabi predsednik škofovske konference nadškof Stanislav Zore. Radio Ognjišče pred praznikom Brezmadežne vabi k molitveni devetdnevnici. Od 29. novembra do 7. decembra bomo ob 5. uri v živo molili rožni venec s prošnjo za zdravje. Na sam praznik 8. decembra pa bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani sveta maša za zdravje in konec epidemije.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. november 2024 ob 05-ih
Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.