Športni center Baza je ljudem, ki dajo kaj na svoje dobro počutje in zdravje, ponudil zdrave obroke, ki nasitijo, a ne obtežijo. Polnovredni obrok, nujen in koristen posebej za vse s hitrim tempom življenja. Pogovarjali smo se z Davorjem Jovanovićem.
Športni center Baza je ljudem, ki dajo kaj na svoje dobro počutje in zdravje, ponudil zdrave obroke, ki nasitijo, a ne obtežijo. Polnovredni obrok, nujen in koristen posebej za vse s hitrim tempom življenja. Pogovarjali smo se z Davorjem Jovanovićem.
Športni center Baza je ljudem, ki dajo kaj na svoje dobro počutje in zdravje, ponudil zdrave obroke, ki nasitijo, a ne obtežijo. Polnovredni obrok, nujen in koristen posebej za vse s hitrim tempom življenja. Pogovarjali smo se z Davorjem Jovanovićem.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.

Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ta konec tedna potekala 66. revija goriških pevskih zborov, Cecilijanka 2025. Prireja jo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije. Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, ob podpori Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine. Na odru se bo letos zvrstilo 12 zborov z Goriške, Tržaške in Slovenije. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Revija je letos posvečena Emilu Komelu ob 150. obletnici rojstva in Ubaldu Vrabcu ob 120. obletnici rojstva. V soboto se bo koncert začel ob 20.30, v nedeljo pa ob 17h. Vstop je prost. Slovenska duhovska zveza na Tržaškem pa vernike ob prazniku Matere Božje od zdravja vabi k sv. maši, ki bo jutri ob 16. uri v cerkvi Marije Velike. Maševal bo škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomaž Kunaver ob sodelovanju združenega zbora ZCPZ in ob orgelski spremljavi Alenke Cergol.
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Za življenje
Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju.
Sol in luč
Nedeljski referendum utegne močno poseči v naša življenja, saj lahko drastično spremeni odnos do smrti, zato tudi do življenja. Pred vsako odločitvijo je potreben premislek, ob tako pomembni še toliko bolj. Zato smo se odločili, da nam pri tem pomaga nekdo, ki se s to tematiko ukvarja v državi, kjer so podoben zakon sprejeli pred skoraj desetimi leti in imajo zato že veliko izkušenj. Za tokratno oddajo smo pripravili pogovor z Alexom Schadenbergom, ki je vodja organizacije za zaščito življenja in preprečevanje evtanazije Euthanasia Prevention Coalition (EPC), nevladne organizacije s sedežem v Londonu v Ontariju. Pogovor je pripravila in prevedla Marjana Debevec.
Naš pogled
mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.
Kulturni utrinki
Kljub temu, da še nismo stopili v adventni čas pa se prizadevni organizatorji Škofjeloškega pasijona že pripravljajo na njegovo uprizoritev v letu 2026. Tako se predprodaja vstopnic počasi zaključuje. Še do godu Svetega Miklavža, 6. decembra lahko dobite vstopnice po predprodajni ceni. O pripravah, ki potekajo pa nam je v imenu organizatorjev spregovoril Jakob Vrhóvec.
Življenje išče pot
Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.
Svetovalnica
Prof. Špela Loti Knoll, direktorica Inštituta Knoll za glasbeno terapijo, je spregovorila o glasbi, ki spodbuja dobro počutje, zdravje in blagostanje. Na to temo so sredi novembra 2025 na Akademiji za glasbo pripravili simpozij »Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja».
Duhovna misel
Učitelja zena je zasledoval tiger. Tekel je in tekel, dokler ni prišel na rob prepada. Tu je plezal navzdol po vejah drevesa, ki je raslo iz ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.