Is podcast Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave? Is podcast
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

komentar Ljubljana Zoran Janković proslava častni meščan župan

19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 2. 2024
Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

komentar

Komentar Časnik.si

Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

VEČ ...|21. 2. 2024
Človek mora v nekaj verovati in pri nas očitno globoko verujemo v socializem

Očitno je verovanje v transcendentno ena izmed ključnih lastnosti ljudi, da smo se oblikovali kot humana razmišljujoča in socialno organizirana bitja na zemeljski obli. Da v nekaj verjamemo, je očitno osebnostna lastnost. Tudi to, da v nič ne verujemo (izgubimo vero v obče vrednote), je neke vrste verovanje. Osebnostnih lastnosti pa ne moremo kar izgubiti ali jih zanemariti, ker je to v našem genskem zapisu. Sama oblika verovanja ali to, v kaj verujemo, pa je sociološka zadeva. Osebnostne lastnosti se ne spreminjajo (lahko se samo na nekako skrijejo), medtem ko se vrednote in verovanja oblikujejo v socialnem okolju in se s časom lahko spreminjajo.

Mitja Pucelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

komentar Italija Slovenija spomeniki revolucija Tito odlikovanja totalitarizem evropska zavest identiteta zgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?

Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.

Iva Pavlin Žurman

komentar Italija Slovenija spomeniki revolucija Tito odlikovanja totalitarizem evropska zavest identiteta zgodovinski spomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 2. 2024
Luka Petrič: Zdravniki vladi nastavljajo ogledalo sistema – koliko časa lahko sistem zdrži brez njihovih nadur?

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Luka Petrič: Zdravniki vladi nastavljajo ogledalo sistema – koliko časa lahko sistem zdrži brez njihovih nadur?

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

komentar družba zdravstvo

Komentar Časnik.si

Luka Petrič: Zdravniki vladi nastavljajo ogledalo sistema – koliko časa lahko sistem zdrži brez njihovih nadur?

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

VEČ ...|7. 2. 2024
Luka Petrič: Zdravniki vladi nastavljajo ogledalo sistema – koliko časa lahko sistem zdrži brez njihovih nadur?

Z včerajšnjim dnem so zdravniki preklicali soglasja za nadurno delo. Za ta korak se je po oceni Fidesa odločila približno polovica zdravnikov. V praksi pa to pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur tedensko in več kot 16 ur neprekinjeno. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Luka Petrič

komentar družba zdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 1. 2024
Franci Kindelhofer: Sprava po slovensko ali sodna praksa postavljena na glavo

Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Franci Kindelhofer: Sprava po slovensko ali sodna praksa postavljena na glavo

Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Franci Kindelhofer: Sprava po slovensko ali sodna praksa postavljena na glavo

Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

VEČ ...|31. 1. 2024
Franci Kindelhofer: Sprava po slovensko ali sodna praksa postavljena na glavo

Peter Hribar si na svoj način prizadeva pomiriti sprte duhove v Sloveniji zaradi krivic, ki jih je povzročila komunistična revolucija. On zastopa stališče, da vzrok za večni spor ni le nepripravljenost ostankov komunistične nomenklature priznati zločine nad Slovenci in Slovenkami med in po okupaciji, ki so bili posledica komunistične revolucije. Po njegovem bi morale tudi žrtve pokazati večjo pripravljenost narediti prvi korak proti storilcem s tem, da jim velikodušno odpustijo njihove zločine. S tem bi jih moralno razorožili in bi, kot žrtve, slavili zmago nad zločinci in tako uspešno pripeljali sprte strani do sprave. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, kaj mislijo o tem storilci oziroma zagovorniki zločinov. Bi takšen postopek občutili kot neko plemenito gesto s strani žrtev ali bi to izkoristili zopet za relativiranje svojih zločinov?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Franci Kindelhofer

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 1. 2024
Da se otrokom ukine pravica do sofinanciranja obiskovanja vrtca, je diskriminatorno, nepravično in protiustavno

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

Da se otrokom ukine pravica do sofinanciranja obiskovanja vrtca, je diskriminatorno, nepravično in protiustavno

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

komentar vrtci diskriminacija nepravičnost protiustavnost zasebni vrtci svoboda izbire družbeni elitizem pravna sredstva

Komentar Časnik.si

Da se otrokom ukine pravica do sofinanciranja obiskovanja vrtca, je diskriminatorno, nepravično in protiustavno

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

VEČ ...|24. 1. 2024
Da se otrokom ukine pravica do sofinanciranja obiskovanja vrtca, je diskriminatorno, nepravično in protiustavno

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

Gregor Bezenšek ml.

komentar vrtci diskriminacija nepravičnost protiustavnost zasebni vrtci svoboda izbire družbeni elitizem pravna sredstva

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 1. 2024
Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

komentar

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

VEČ ...|17. 1. 2024
Franc Mihič: Tradicija slovenskega partizanstva je nesmrtna?

Avtor raziskuje pretresljivo in provokativno temo: Dražgoška bitka in njene dolgotrajne posledice. Ta komentar osvetljuje tragične dogodke v vasi Dražgoše med drugo svetovno vojno, ko so bili mnogi vaščani, vključno z otroki, ženskami in starci, žrtve nemške okupacijske sile. Mihelič analizira kontroverzno odločitev partizanskega vodstva, ki je Dražgoše izbralo za obrambno točko, kljub jasnemu tveganju za civiliste. Razpravlja o moralnih dilemah, pomanjkanju empatije in odgovornosti, ki so zaznamovali ta dogodek, in razmišlja, kako se te teme odražajo v sodobni slovenski družbi. Poslušajte, kako Mihelič komentira vpliv teh dogodkov na nacionalno zgodovino, vrednote in identiteto, ter razkriva dvoličnost in protislovja, ki obdajajo spomin na Dražgoško bitko.

Franc Mihič

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 1. 2024
Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

komentar Andrej Tomelj kritika vladajoče politike Cerkev minister Mesec predsednica republike obljube vzorci preteklosti

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

VEČ ...|10. 1. 2024
Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

Andrej Tomelj

komentar Andrej Tomelj kritika vladajoče politike Cerkev minister Mesec predsednica republike obljube vzorci preteklosti

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 1. 2024
Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

komentar želeno okolje družba zaupanje sodelovanje vzajemno spoštovanje organizacija apatičnost nemotiviranost rast drugačnost pogledov priznavanje dosežkov

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

VEČ ...|3. 1. 2024
Mateja Peršolja: V kašnem okolju in družbi si želim živeti?

V današnji epizodi govorimo o želenem okolju in družbi. Želimo si več zaupanja, sodelovanja in vzajemnega spoštovanja. Potrebujemo organizacijo usmerjeno v sodelovanje, namesto apatičnosti in nemotiviranosti. Prizadevajmo si za rast skozi drugačnost pogledov in priznavanje dosežkov drugih. Skupaj ustvarimo boljše okolje za prihodnost.

Mateja Peršolja

komentar želeno okolje družba zaupanje sodelovanje vzajemno spoštovanje organizacija apatičnost nemotiviranost rast drugačnost pogledov priznavanje dosežkov

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 3. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. marec 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. marec 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|2. 3. 2024
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Blaž

vzgojaduhovnostpostni časčustvaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|2. 3. 2024
Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče