Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Tretja velikonočna nedelja

Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
 

Utrip dneva dne 3. 4.

• Martin Nahtigal o tem, kaj razkritje dokumentov o komisarki Jourovi pomeni za zaupanje v evropske institucije in kako bi lahko vplivalo na volitve.
• Sindikati državne uprave ostri do vlade, menijo, da to ni plačna reforma, ampak interesna.
• Na konferenci o elektrodistribuciji tudi o novem načinu obračunavanja omrežnine.
• Še naprej se vrstijo obsodbe ponedeljkovega izraelskega zračnega napada v Gazi, v katerem je umrlo sedem humanitarnih delavcev. Izraelska vojska: šlo je za veliko napako.
• Tajvan prizadel najhujši potres v zadnjih 25 letih, magnitude 7,4.
• Vreme: Danes še oblačno, prihodnji trije dnevi bolj sončni.

Martin Nahtigal o razkritju dokumentov SDS, evropskih volitvah in dogajanju v SD

Po razkritju dokumentov SDS o domnevni vpletenosti evropske komisarke Vere Jourove v slovenske institucije se vrstijo nekateri odzivi. Oglasila sta se tako ustavno sodišče kot Evropska komisija. Za komentar na dogajanje pa smo povprašali tudi urednika spletnega portala Domovina Martina Nahtigala. Zanimalo nas je, kaj razkritja pomenijo za zaupanje evropskih državljanov v evropske institucije in kako bo to vplivalo na evropske volitve.

Velika noč - osrednji praznik krščanstva

Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.

Človek se o tem kar je z upanjem zaupal Bogu ne prepira več z bližnjim

Duhovniki naj bodo priče upanja in veselja do življenja

Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo  odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.   

Slovenske pesnice in pesniki o življenju.

Ob bližnjem prazniku kulture smo izbrali nekaj pesmi pesnikov, ki od nekdaj veljajo za najbolj subtilne umetnike, ki prepoznavajo niti časa, ki nam tkejo dneve naših življenj, v katerih živimo v nekem trenutku. Naj nam izbrani verzi služijo v razmislek in vdahnejo upanje: Mila Kačič, Če te pokliče ljubezen,
Minka Korenčan, Majhen je svet, Saša Vegri, Meni je všeč, Smiljan Trobiš, Spreobrnjenje, Ivan Minatti, Nekoga moraš imeti rad, Minka Korenčan, Sleherni dan, Simon Gregorčič, Človeka nikar, Janez Menart, Magistrale.