Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta pripravila predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 od letos do leta 2028. Uredba, dolga tri strani grobo posega v pravico gospodarjenja z zemljišči na Planinskem polju in Ljubljanskem barju, nekatere kmetije pa bodo zaradi tega ostale brez možnosti z pašo in pridelavo krme za svoje živali.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave sta pripravila predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 od letos do leta 2028. Uredba, dolga tri strani grobo posega v pravico gospodarjenja z zemljišči na Planinskem polju in Ljubljanskem barju, nekatere kmetije pa bodo zaradi tega ostale brez možnosti z pašo in pridelavo krme za svoje živali.
Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.
Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.
Dobri ljudje nimajo moči, ti pa, ki jo imajo, pogosto delujejo tako, kot da bi bile dobrine Zemlje njihova privatna lastnina.
Dobri ljudje nimajo moči, ti pa, ki jo imajo, pogosto delujejo tako, kot da bi bile dobrine Zemlje njihova privatna lastnina.
Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«
Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«
Hiša Evropske unije je Teden Evrope v letu 2022 odprla s posebnim kulturnim doživetjem, s koncertom mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so v Sloveniji v sklopu projekta Glasba za prihodnost, gre za umetniško-donatorski projekt, oblikovan v duhu glasbenega povezovanja in solidarnosti. Glasba je poslanstvo in življenjski cilj teh mladih ustvarjalcev, njihov inštrument pa najbolj dragocena lastnina. Dogodek je del cikla desetih družabnih prireditev pod skupnim imenom Odkrivaj EU, v sklopu katerih vsak mesec vabijo v Hišo EU.
Hiša Evropske unije je Teden Evrope v letu 2022 odprla s posebnim kulturnim doživetjem, s koncertom mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so v Sloveniji v sklopu projekta Glasba za prihodnost, gre za umetniško-donatorski projekt, oblikovan v duhu glasbenega povezovanja in solidarnosti. Glasba je poslanstvo in življenjski cilj teh mladih ustvarjalcev, njihov inštrument pa najbolj dragocena lastnina. Dogodek je del cikla desetih družabnih prireditev pod skupnim imenom Odkrivaj EU, v sklopu katerih vsak mesec vabijo v Hišo EU.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo nadaljevali s prebiranjem okrožnice Vsi smo bratje. Tretje poglavje ima naslov: Načrtovati in ustvarjati odprti svet. S sociologom dr. Igorjem Bahovcem in pedagoginjo Anito Grum smo se pogovarjali o odprtosti ne le v lastni družini, ampak tudi v družbi in med narodi. Dotaknili smo se tudi vprašanja ideologij, obrobnih skupin, globalizacije, ki duši narode, individualizma in človekovih pravic. V tem poglavju se papež dotakne tudi vprašanja lastnine. Kakšen je pogled krščanstva na zasebno lastnino in kakšno družbeno vlogo ima zasebna lastnina? Govorili smo tudi o primerih evangeljske logike, ki v ospredje postavlja solidarnost, sočutje in ljubezen do brata. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo nadaljevali s prebiranjem okrožnice Vsi smo bratje. Tretje poglavje ima naslov: Načrtovati in ustvarjati odprti svet. S sociologom dr. Igorjem Bahovcem in pedagoginjo Anito Grum smo se pogovarjali o odprtosti ne le v lastni družini, ampak tudi v družbi in med narodi. Dotaknili smo se tudi vprašanja ideologij, obrobnih skupin, globalizacije, ki duši narode, individualizma in človekovih pravic. V tem poglavju se papež dotakne tudi vprašanja lastnine. Kakšen je pogled krščanstva na zasebno lastnino in kakšno družbeno vlogo ima zasebna lastnina? Govorili smo tudi o primerih evangeljske logike, ki v ospredje postavlja solidarnost, sočutje in ljubezen do brata. Vabljeni k poslušanju!
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.