Minute za kmetijstvo in podeželje
Na Krasu je pogorelo več kot 3500 ha površin. Divjad in zveri so se pred ognjem umaknile v druge predele, predvsem v Vipavsko dolino. Mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo pravi, da so že v kontaktu z lovci glede ukrepov, ki jih bodo udejanjili.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na Krasu je pogorelo več kot 3500 ha površin. Divjad in zveri so se pred ognjem umaknile v druge predele, predvsem v Vipavsko dolino. Mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo pravi, da so že v kontaktu z lovci glede ukrepov, ki jih bodo udejanjili.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«
Minute za kmetijstvo in podeželje
Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«
Minute za kmetijstvo in podeželje
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.
Kmetijska oddaja
Osrednji gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Odbora za gozdarstvo in lovstvo na KGZS in predsednik Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.
Kmetijska oddaja
Osrednji gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Odbora za gozdarstvo in lovstvo na KGZS in predsednik Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.