Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Spodbuda h gibanju in ultrakolesar Stanko Verstovšek

V prvem delu smo povabili na romanje po Rožnovenski poti, na kratko pogledali tudi proti Velikonočnemu pohod v Babnem polju. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek z nami delil misel, zakaj je v Sloveniji toliko ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnim športom.

Režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

Andrej Tomelj: Igre brez meja vladajočih politikov s katoličani

Avtor kritizira vladajoče politike, povezavo s Cerkvijo in vpliv ekstremne levice. Minister Mesec in župan sta tarči kritik, predsednica Republike pa ne izpolnjuje obljub. Upa, da se ne bodo ponovili določeni vzorci preteklosti.

Utrip dneva dne 29. 8.

• Arso prižgal rdeče opozorilo za Koroško - nevarnost poplav in plazov tudi v Savinjski Regiji in v Slovenskih Goricah
• Neurjo včeraj in ponoči besnelo zlasti nad zahodno Slovenijo. V Kopru strela poškodovala gasilca.
• Rebalans proračuna, ki zagotavlja pol milijarde evrov za pomoč po poplavah, pred odborom za finance.
• Do izteka roka vlogo za pomoč Rdečemu križu in Slovenski karitas oddalo več kot pet tisoč prizadetih v neurju; denar bi lahko nakazali že v začetku septembra.
• Na predsedniškem panelu Blejskega strateškega foruma o razlogih za odhod mladih iz držav Zahodnega Balkana.
• Neurja divjajo tudi v sosednjih državah, ponekod ekstremni vremenski pojavi.
• VREME: Popoldne in jutri še padavine, shladilo se bo.
• Pogonska goriva so se podražila; liter dizla dražji za 3,3 centa, bencin za 1,4 centa.
• Vlada in sindikati začasno prekinili pogovore o plačni reformi.
• ŠPORT: Belgijec Evenepoel novi vodilni na kolesarski dirki po Španiji, Roglič blizu.

Utrip dneva dne 2. 8.

Papež prispel v Lizbono na Svetovni dan mladih. Novinarjem na letalu dejal: S tega dogodka se bom vrnil pomlajen.

Neurja po državi znova povzročila precejšnjo škodo, v Ilirski Bistrici tornado poškodoval enajst objektov.

Zemljani letos porabili že vse vire, ki jih planet lahko obnovi v enem letu. Kakšen je vpliv onesnaženja na ekstremne pojave?

Dekan medicinske fakultete Igor Švab in njen senat proti predlogu zakona o evtanaziji.

Več evropskih držav iz Nigra evakuiralo državljane, vojaška hunta vztraja na oblasti.

Proti Trumpu še obtožnica zaradi napada na kongres. Kaj to pomeni za predvolilno tekmo?

V ospredju svetovnega dneva dojenja pozitivni učinki na otroka in mater.

Šport: Slovenski košarkarji z Dončićem na čelu danes proti Grčiji.

Vreme: Jutri sprva sončno, popoldne in zvečer spet plohe in nevihte.

Utrip dneva dne 14. 5.

• Zaradi padavin v Podravju že težave, manjša razlivanja možna tudi ob Krki in pritokih.
• Preventivni ukrepi in zavarovanje ključno za zaščito pred vremenskimi ekstremi.
• Na volitvah v Turčiji se obeta tesen izid. Se bo Erdogan obdržal na oblasti?
• Papež Frančišek pozval k spoštovanju prekinitve ognja med Palestinci in Izraelci.
• Župani opozorili na neodzivnost vlade zaradi volkov v alpskem prostoru.
• Na 67. pesmi Evrovizije slavila Švedinja Lorren s pesmijo Tattoo.
• ŠPORT: Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu izgubili tudi proti Kanadi.
• VREME: Oblačno in deževno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu.

Dr. Ivan Štuhec: Politična retorika

V Sloveniji je desni ekstremizem prisoten predvsem v retoriki levičarjev, v realnosti pa ga je malo ali nič, morda v vrstah varde. In natanko tako je bilo tudi pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat v Sloveniji ni bilo ne fašistov, ne nacistov. Ti so nastali zgolj in samo s pomočjo komunistične retorike in revolucionarne radikalizacije.