Misijonarka s. Vesna Hiti je ob sklepu bivanja v Sloveniji pogledala naprej, osvetlila življenje v centru Akamuri in se zahvalila za vso pomoč.
Misijonarka s. Vesna Hiti je ob sklepu bivanja v Sloveniji pogledala naprej, osvetlila življenje v centru Akamuri in se zahvalila za vso pomoč.
V oddaji smo pogledali v Burundi, kjer misijonarska s. Vesna Hiti že nekaj let vodi center Akamuri. Pred tem je dolga leta delovala v sosednji Ruandi. V oddaji je med drugim spregovorila nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v teh dveh afriških državah, življenju ljudi, pomoči misijonarjev, pa tudi, kako sta epidemija covida 19 in vojna v Ukrajini vplivali na tamkajšnje življenje, zlasti v luči rasti cen osnovnih dobrin.
V oddaji smo pogledali v Burundi, kjer misijonarska s. Vesna Hiti že nekaj let vodi center Akamuri. Pred tem je dolga leta delovala v sosednji Ruandi. V oddaji je med drugim spregovorila nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v teh dveh afriških državah, življenju ljudi, pomoči misijonarjev, pa tudi, kako sta epidemija covida 19 in vojna v Ukrajini vplivali na tamkajšnje življenje, zlasti v luči rasti cen osnovnih dobrin.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.
S: Vesna Hiti je tokrat spregovorila o tem kakšno delo jo v Burundiju čaka, ko se vrne v misijonsko deželo. Pa tudi o srečanjih z dobrotniki v Sloveniji.
S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.
S. Vesna Hiti nam je spregovorila o sadovih dobrote, pri kateri so sodelovali mnogi naši poslušalci. V Burundiju so dogradili in obnovili center Akamuri, v katerem skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Prisluhnite koliko veselja je v njhovih učilnicah in dvorani.
Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.
Česar je polno srce, to usta govore! pravi pregovor. Preden se odpravimo v globino postnega časa, bi radi še enkrat rekli hvala. Vsem darovalcem v Pustni Sobotni iskrici. Ponovili smo razmišljanje iz rubrike Naš pogled.
Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.