Moja zgodba
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Moja zgodba
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Slovencem po svetu in domovini
37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.
Slovencem po svetu in domovini
37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
Slovencem po svetu in domovini
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Slovencem po svetu in domovini
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Slovencem po svetu in domovini
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Slovencem po svetu in domovini
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
Slovencem po svetu in domovini
Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.
Slovencem po svetu in domovini
Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.
Kulturni utrinki
Pri založbi Mladika je izšla dvojezična knjiga o mučeniški smrti minoritskega duhovnika Placida Corteseja tržaške ustvarjalke Elene Blancato z naslovom Ruah, Vetje Duha – Ruah, Il soffio dello Spirito.
V Desnem in Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani pa je na ogled razstava Keramika v Magistratu 2024: Spomin. Predstavlja se 61 članov Društva keramikov in lončarjev.
Kulturni utrinki
Pri založbi Mladika je izšla dvojezična knjiga o mučeniški smrti minoritskega duhovnika Placida Corteseja tržaške ustvarjalke Elene Blancato z naslovom Ruah, Vetje Duha – Ruah, Il soffio dello Spirito.
V Desnem in Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani pa je na ogled razstava Keramika v Magistratu 2024: Spomin. Predstavlja se 61 članov Društva keramikov in lončarjev.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Papež Janez XXIII. se je, kljub temu, da je bilo pred njim odprtje koncila, 4. oktobra 1962 podal na potovanje v ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Kulturni utrinki
Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.