V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
Slovencem po svetu in domovini
Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se tudi to poletje srečujejo rojaki in redno potekajo različni pikniki in praznovanja. V nedeljo je bil piknik župnije Sveti Vid. Začel se je z opoldansko sveto mašo - v župnijski cerkvi je tako bila le jutranja ob devetih. Po maši je bilo kosilo, pod pokroviteljstvom Oltarnega društva je potekala prodaja krofov in peciva, ki ga spekle gospodinje. Organizirali so igre za otroke, igre na srečo in žrebanje košaric. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in ples, zvečer je bil še župnijski srečelov. To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Misijonske znamkarske akcije. Sveto mašo bo daroval John Kumše. Piknik upokojencev Slovenske pristave bo 3. avgusta, teden dni kasneje pa še piknik Primorskega kluba.
Slovencem po svetu in domovini
Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se tudi to poletje srečujejo rojaki in redno potekajo različni pikniki in praznovanja. V nedeljo je bil piknik župnije Sveti Vid. Začel se je z opoldansko sveto mašo - v župnijski cerkvi je tako bila le jutranja ob devetih. Po maši je bilo kosilo, pod pokroviteljstvom Oltarnega društva je potekala prodaja krofov in peciva, ki ga spekle gospodinje. Organizirali so igre za otroke, igre na srečo in žrebanje košaric. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in ples, zvečer je bil še župnijski srečelov. To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Misijonske znamkarske akcije. Sveto mašo bo daroval John Kumše. Piknik upokojencev Slovenske pristave bo 3. avgusta, teden dni kasneje pa še piknik Primorskega kluba.
Slovencem po svetu in domovini
V Svečah v Rožu na avstrijskem Koroškem je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Kočna organiziralo že 43. Slikarski teden. Na njem sodelujejo Nika Rupnik in Borut Popenko iz Slovenije, Francesca Piovesan iz Italije, Nataša Sienčnik, Gottfried Loiskandl in Rudolfine P. Rossmann iz Avstrije. V ateljejih so ves teden veseli tudi obiska obiskovalk in obiskovalcev. Sinoči so na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše pripravili družabni večer, nocoj ob 20h pa bo v Einspielerjevem centru jazz koncert, na katerem bosta nastopila pianist Tonč Feinig in Joscho Stephan, eden najboljših gypsy-kitaristov na svetu. Obljubljata polno virtuoznosti in presenečenj. Zaključek Slikarskega tedna v Svečah bo to soboto ob 18.00 s predstavitvijo umetnin.
Slovencem po svetu in domovini
V Svečah v Rožu na avstrijskem Koroškem je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Kočna organiziralo že 43. Slikarski teden. Na njem sodelujejo Nika Rupnik in Borut Popenko iz Slovenije, Francesca Piovesan iz Italije, Nataša Sienčnik, Gottfried Loiskandl in Rudolfine P. Rossmann iz Avstrije. V ateljejih so ves teden veseli tudi obiska obiskovalk in obiskovalcev. Sinoči so na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše pripravili družabni večer, nocoj ob 20h pa bo v Einspielerjevem centru jazz koncert, na katerem bosta nastopila pianist Tonč Feinig in Joscho Stephan, eden najboljših gypsy-kitaristov na svetu. Obljubljata polno virtuoznosti in presenečenj. Zaključek Slikarskega tedna v Svečah bo to soboto ob 18.00 s predstavitvijo umetnin.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Slovencem po svetu in domovini
Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.
Slovencem po svetu in domovini
Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.
Slovencem po svetu in domovini
V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.
Slovencem po svetu in domovini
Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino.
Slovencem po svetu in domovini
Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Slovencem po svetu in domovini
Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se tudi to poletje srečujejo rojaki in redno potekajo različni pikniki in praznovanja. V nedeljo je bil piknik župnije Sveti Vid. Začel se je z opoldansko sveto mašo - v župnijski cerkvi je tako bila le jutranja ob devetih. Po maši je bilo kosilo, pod pokroviteljstvom Oltarnega društva je potekala prodaja krofov in peciva, ki ga spekle gospodinje. Organizirali so igre za otroke, igre na srečo in žrebanje košaric. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in ples, zvečer je bil še župnijski srečelov. To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Misijonske znamkarske akcije. Sveto mašo bo daroval John Kumše. Piknik upokojencev Slovenske pristave bo 3. avgusta, teden dni kasneje pa še piknik Primorskega kluba.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. julij 2025 ob 05-ih
Kulturni utrinki
Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.