Is podcast
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.
V župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je minulo nedeljo potekalo osrednje praznovanje ob 60-letnici delovanja župnije. Več nam je povedal župnik Drago Gačnik SDB [0:57]. V Celovcu bo naslednji teden potekala konferenca Mohorjeve na temo »Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik« [18:44]. Slišali ste še o romanju rojakov iz Švice v Einsiedeln [12:25], Slomškovi nedelji v Celovcu, kje bo Europeada 2028 in druge novice ter vabila in obvestila.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto.
Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto.
Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo.
Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo.
Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.
Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.
Slovenci, ki živijo v Švici, so imeli včeraj tradicionalno romanje v Einsiedeln. Sveto mašo je daroval škof Anton Jamnik, ki je med slovenskimi škofi odgovoren za rojake v zamejstvu in po svetu ter za njihovo pastoralo. No, za duhovno oskrbo v Švici, v več kot enajstih skupnostih, skrbi David Taljat. Letos je v osrednje švicarsko romarsko središče priromalo več kot tristo rojakov, tudi veliko mladih. Prišel je tudi slovenski veleposlanik v Švici mag. Iztok Grmek, ki je na slovesni akademiji tudi nagovoril vse zbrane. Ker je bilo letošnje romanje na Slomškovo nedeljo, je škof Jamnik posebej izpostavil njegovo povabilo, naj bo sveta vera luč, jezik pa ključ do zveličavne omike. Ob tem je rojake povabil tudi k prejemanju zakramentov in k molitvi. Na romanju so se tudi letos spomnili ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je 27 let preživel v Švici in se ga rojaki in Švicarji s hvaležnostjo spominjajo.
Slovenci, ki živijo v Švici, so imeli včeraj tradicionalno romanje v Einsiedeln. Sveto mašo je daroval škof Anton Jamnik, ki je med slovenskimi škofi odgovoren za rojake v zamejstvu in po svetu ter za njihovo pastoralo. No, za duhovno oskrbo v Švici, v več kot enajstih skupnostih, skrbi David Taljat. Letos je v osrednje švicarsko romarsko središče priromalo več kot tristo rojakov, tudi veliko mladih. Prišel je tudi slovenski veleposlanik v Švici mag. Iztok Grmek, ki je na slovesni akademiji tudi nagovoril vse zbrane. Ker je bilo letošnje romanje na Slomškovo nedeljo, je škof Jamnik posebej izpostavil njegovo povabilo, naj bo sveta vera luč, jezik pa ključ do zveličavne omike. Ob tem je rojake povabil tudi k prejemanju zakramentov in k molitvi. Na romanju so se tudi letos spomnili ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je 27 let preživel v Švici in se ga rojaki in Švicarji s hvaležnostjo spominjajo.
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta predsednik SKA Damijan Ahlin [2:35] in igralec Tone Kuntner [12:04] govorila o gledališki dejavnosti, Cecilija Grbec [16:36] o likovni dejavnosti, Marjana Pirc [22:31] pa o glasbeni dejavnosti.
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3).
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta predsednik SKA Damijan Ahlin [2:35] in igralec Tone Kuntner [12:04] govorila o gledališki dejavnosti, Cecilija Grbec [16:36] o likovni dejavnosti, Marjana Pirc [22:31] pa o glasbeni dejavnosti.
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3).
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar. Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.